Predsednik Odbora za notranje zadeve pri Strokovnem svetu SDS dr. Božo Predalič meni, da je za temeljito zaščito slovenske meje, slovenskih interesov in slovenskih ribičev treba imeti primerljiva plovila. Neodgovorno je, da država od policije pričakuje, da bo dobro opravljala svoje dolžnosti z vsega dvema majhnima gumenjakoma proti velikim močnim ladjam. Dr. Predalič je omenil, kako izvor velike večine današnjih težav z arbitražo sega v čase vlade predsednika Boruta Pahorja, čigar dejanja v času vodenja vlade so bila v pogajanjih s Hrvaško nekonsistentna.
Dr. Božo Predalič si je vzel čas, da bi odgovoril na vprašanje zaskrbljenega ribiča, ki pravi, da arbitraža zanj ni rešila ničesar, temveč samo ustvarila še več tegob. Slovenski ribič je povedal, da se počuti kot kriminalec, saj ga na morju nenehno spremljata slovenska in hrvaška policija. Zanimalo ga je, kako namerava SDS rešiti te težave.
Predsednik Odbora za notranje zadeve pri Strokovnem svetu SDS je povedal, da velika večina težav z arbitražo izvira še iz časa vlade predsednika Pahorja. “Izvirni greh tega zapleta je nastal v času Pahorjeve vlade, ko je najprej javno grozil Hrvaški, da jo bo Slovenija blokirala pri vstopu v EU, potem pa je pristal na vse pogoje, pristal je na arbitražo in dovolil, da Hrvaška vstopi v EU, še preden so bili znani rezultati te arbitraže.” Tu naj bi šlo za nedosleden pristop, ki je dodatno zapletel stvari. Dr. Predalič je povedal, da do takšnih zapletov ne bi prišlo, če bi v času hrvaških pogajanj za vstop v EU slovensko vlado vodila SDS.
“Slovenska država je dolžna, da zaščiti tako slovenske meje, slovenske interese kot tudi slovenske ribiče,” je povedal dr. Predalič in dodal, da je nujno izboljšanje opremljenosti slovenske pomorske policije s primerljivimi plovili, kakršne ima hrvaška policija. “Neresno je, da z dvema majhnima gumenjakoma branijo tako mejo kot slovenske ribiče pred velikimi močnimi ladjami. To je neodgovorno tako do policistov kot tudi do slovenskih ribičev.” Zato je pomembno, kakšen vtis se ustvarja na morju oziroma kako močni so slovenski argumenti, v tem primeru pa tudi moč orodij, s katerimi razpolaga slovenska pomorska policija, da bi lahko uspešno opravljala svoje naloge.
Hrvaška arbitražne odločitve ne priznava
Hrvaška gleda na arbitražo kot primer slovenskega izsiljevanja, saj je Pahorjeva vlada takrat blokirala kar 14 poglavij za vstop Hrvaške v EU, vse dokler Hrvaška ni pristala na reševanje mejnega vprašanja s pomočjo arbitraže. Kakor je povedal vodilni hrvaški strokovnjak za pomorsko pravo dr. Ivan Miloš: “Arbitraža ne predstavlja nikakršnega pravosodnega telesa ali pravosodne institucije, ampak gre za nekakšno zasebno namensko komisijo, ki jo ustanovita državi v sporu, ki svoje odločitve utemelji na pozitivnih zakonih in predpisih po principu pravičnosti, kar v praksi pomeni: vzemi tistemu, ki ima več, in daj tistemu, ki ima manj.” Ob tem je poudaril, da je v arbitražnem postopku tudi visoka stopnja možnosti korupcije in podkupovanja v najrazličnejših oblikah.
Posledice arbitraže najbolj občutijo slovenski ribiči
Slovenija bi lahko z bilateralnimi pogovori dosegla bistveno več. Vlada premierja Mira Cerarja raje zapravlja čas in poskuša vsiliti svojo voljo svojim sosedom. Da je to podobno boju z mlini na veter, potrjuje tudi dejstvo, da je za vsakršno implementacijo arbitraže po mednarodnem pravu potrebno soglasje obeh držav. “Gre za šopirjenje obeh strani. Kot da bi gledali peskovnik za odrasle,” policiste na morju opisuje slovenski ribič Silvan Radin. Po njegovih besedah bi morali politiki obeh strani spoštovati zgodovinske pravice, ki so jih imeli eni in drugi ribiči, ker so na tem območju lovili ribe. “In mislim, da si tega morja ne moreta lastiti niti Ljubljana niti Zagreb, temveč ribiči, ki so na tem območju lovili od nekdaj!”
Ivan Šokić