Danes praznuje Majniška deklaracija, ki je tlakovala pot samostojni Sloveniji in po kateri je Kučan udaril z vsemi topovi

Aretacija Janeza Janše, Ivana Borštnerja in Davida Tasiča je dvignila na noge Slovence. 21. junija 1988 se je na Kongresnem trgu v Ljubljani v podporo četverici JBTZ zbralo 30 tisoč ljudi. Ta shod je začetek slovenske pomladi (foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Na današnji dan pred 28 leti je pesnik Tone Pavček pred večtisočglavo množico na Kongresnem trgu prebral Majniško deklaracijo, ki je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda in odcepitev od Jugoslavije. Političnim idejam Majniške deklaracije in demokratom se je takrat močno uprl celoten komunistični vrh, zato je njihov vodja Milan Kučan v glasilu Komunist po pobudi udaril z vsemi topovi.

Majniška deklaracija je bila politična izjava, ki so jo oblikovale slovenske opozicijske politične stranke leta 1989 in z njo zahtevale suvereno državo slovenskega naroda. 8. maja 1989 jo je na Kongresnem trgu v Ljubljani na množičnem protestnem zborovanju zaradi aretacije četverice prebral Tone Pavček, javno pa je bila objavljena v Delu 10. maja 1989. Zborovanje, na katerem je bila prebrana in podpisana deklaracija, je bilo sicer organizirano v podporo zaprtim Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu, poimenovali pa so ga “odprta seja predsedstva RK ZSMS”, ker so ga takratne oblasti prepovedale. Četverico so obsodili zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti, sodbo takratnega vojaškega sodišča pa je vrhovno sodišče razveljavilo leta 1995.

Samostojnost, človekove pravice, demokracija
Z Majniško deklaracijo so takratne opozicijske stranke in gibanja Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Društvo slovenskih skladateljev in Univerzitetna konferenca ZSMS izrazila voljo, da želijo živeti v suvereni državi slovenskega naroda ter da se bodo o povezavah z južnoslovanskimi narodi odločala le v okviru prenovljene Evrope.

V nasprotju s takratno totalitarno in komunistično Jugoslavijo so pobudniki zahtevali državo, ki bo utemeljena na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokraciji in družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.

Majniška deklaracija je nastala aprila 1989 na sestanku v pisarni Dimitrija Rupla na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, pri njenem programu pa so poleg Rupla sodelovali še Janša, France BučarHubert PožarnikVeno Taufer in Ivo Urbančič.

Socializem, kršenje človekovih pravic, Jugoslavija
Političnim idejam Majniške deklaracije in demokratom se je takrat močno uprl celoten komunistični vrh, zato je njihov vodja Milan Kučan v glasilu Komunist po pobudi udaril z vsemi topovi. “Nekateri slovenski demokrati, ki so tako goreči nosilci Majniške deklaracije, vidijo perspektivo mimo socializma in mimo Jugoslavije. Sam pa sem prepričan, da se odpovedati Jugoslaviji pomeni odpovedati lastni državi,” je dejal. Kot alternativo Majniški deklaraciji so komunisti mesec dni kasneje predstavili Temeljno listino Slovenije 1989, ki je še vedno predvidevala samoupravni socializem in Slovenijo znotraj Jugoslavije.

Temelj, ki nas je pripeljal do lastne države
Majniško deklaracijo je podpisalo več kot 100.000 ljudi, postala je tudi temelj političnega programa Demokratične opozicije Slovenije (Demos), v katero so se leta 1990 pod vodstvom Jožeta Pučnika združile politične stranke, nastale v letih 1989–1990. Demos je po prvih večstrankarskih volitvah aprila 1990 prevzel oblast, decembra 1990 je sledil plebiscit, junija 1991 pa razglasitev samostojnosti Slovenije.

M. S.