Darja Tomše, ki so jo pregnali z agencije za varstvo konkurence zaradi sumov korupcije, zdaj kot vodja sektorja nadzira delo te agencije

Foto: sta

Po zadnji spremembi sistemizacije na Ministrstvu RS za gospodarski razvoj in tehnologijo z dne 24. marca 2017 je Sektor za varstvo potrošnikov in konkurence pristojen tudi za strokovni nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence. Naš vir pa nam je razkril, da je to sporno že z vidika neodvisnosti in samostojnosti agencije kot takšne, res skrb vzbujajoče pa postane ob dejstvu, da je vodja Sektorja za varstvo potrošnikov in konkurence nihče drug kot Darja Tomše, ki so jo s te iste agencije pregnali zaradi sumov korupcije.

Tomšetova je že leta 2011 postala sumljiva, saj naj bi bila dobra znanka prvega moža družbe DZS Bojana Petana, hkrati pa naj bi sodelovala v postopkih Urada za varstvo konkurence (UVK), v katerih se je pojavljal tudi DZS. Delo je že takrat poročalo, da je Tomšetova na uradu vodila postopek v povezavi s sumom usklajenega delovanja DZS, Mladinske knjige Trgovine in podjetja Extra Lux – vse tri so skupaj prijavile za približno 17 milijonov evrov vreden razpis za pisarniški material za državno upravo. Tomšetova bi se morala kot znanka Bojana Petana – z njim se poznata še iz časov, ko je Petan pred letom 1994 živel v Brežicah – iz postopka izločiti, vendar se ni. Kasneje so sicer primer predali drugi osebi, bojda zato, ker na primeru (pre)dolgo ni bilo nič narejenega.

Je nosila informacije Ivanu Zidarju?
Vendar pa to ni edina zgodba, saj naj bi tudi SCT posredno prav s pomočjo Darje Tomše prišel do aktualnih informacij o preiskavah UVK-ja. Tomšetova je namreč nekaj časa sodelovala tudi v preiskavi domnevnega dogovarjanja med gradbinci, njen partner Tomo Cerovšek, ki je zaposlen na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, pa bi lahko informacije posredoval prijatelju odvetniku, ki je imel nekaj časa pri UVK (tam je bil zaposlen med oktobrom 2000 in aprilom 2002) po informacijah Dela celo priglašeno pooblastilo za zastopanje SCT-ja. To pa pomeni, da je SCT oziroma gradbeni lobi nasploh od Tomšetove domnevno prejemal informacije o preiskavi morebitnega kartelnega dogovora. Dnevnik je takrat sicer zapisal, da naj bi Cerovšek informacijo o kartelnem dogovarjanju gradbincev o delitvi del na avtocestah “nesel naprej” neposredno šefu SCT-ja, Ivanu Zidarju. Seveda pa je – kakšno presenečenje – partner Tomšetove nemudoma zatrdil, da ni bil nikoli seznanjen z zaupnimi informacijami o poslovanja UVK ter da jih zatorej tudi ni mogel posredovati nobeni tretji osebi, z Zidarjem pa se menda sploh ne poznata. Vendar pa to očitno ni povsem res, saj so Finance razkrile, da je Cerovšek leta 2010 sodeloval pri skupni raziskavi gradbene fakultete in SCT z naslovom Razvoj spletnega učnega pripomočka NIT pri varstvu pred naravnimi nesrečami. Zaradi navedenih nepravilnosti in upravičenega suma na korupcijo zaradi uhajanja informacij je bila zoper Tomšetovo vložena prijava na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Ta komisija je v njenem primeru bojda vodila celo sum kaznivega dejanja. Vprašanja smo seveda poslali tudi KPK-ju. Zanimalo nas je predvsem to, ali so sprejeli kakšno odločitev v povezavi s Tomšetovo in če so, kakšna je ta, ter ali se jim zdi sporno, da oseba, ki je bila premeščena iz UVK zdaj nadzira njeno delo. Na odgovore še čakamo in jih bomo objavili naknadno.

Komisija za preprečevanje korupcije je od UVK zahtevala, naj ji posredujejo podatke, ki se nanašajo na opravljanje preiskav urada v nekaterih gradbenih podjetjih in v katerih je sodelovala tudi Tomšetova. Ta je morala nato z Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence tudi oditi.

Cerar vedno poskrbi za svoje, četudi je njihova preteklost polna sumničenj
Darja Tomše je zdaj vodja Sektorja za varstvo potrošnikov in konkurence na Ministrstvu RS za gospodarski razvoj in tehnologijo, v čigar pristojnosti je od 24. marca tudi strokovni nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence. Tomšetova je bila torej za svojo ‘zvestobo’ nagrajena tako, da je zdaj oseba, ki nadzira delo agencije, s katere je morala oditi. “V primeru suma kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, bo urad ukrepal v skladu z določbo 145. člena Zakona o kazenskem postopku. Prav tako bo urad v primeru, da bi imelo ravnanje javne uslužbenke v predmetni zadevi vse znake kaznivega dejanja, sprožil postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v skladu s 111. členom zakona o delovnih razmerjih,” so takrat sporočili z UVK-ja. Primer Darje Tomše pa je samo še en v nizu dokazov brezobzirnega kadrovanja vlade Mira Cerarja, ki se ne ozira na preteklost svojih kadrov, četudi je ta polna sumničenj. Je pa dokaz tudi za to, da zna poskrbeti za “svoje”, pa čeprav gre le za sekretarje. Cerarju in njegovi kompaniji je, kot vse kaže, pomembno le to, da spadajo v njihov krog, pa naj bodo to politični, ideološki ali pa finančni interesi.

Marjanca Scheicher

  • Zgornji

    Izpod enih barab pod druge barabe , … in, to se žal nebo nehalo prej, vse dokler nebo 55 % mrtvih. Žal.

  • Anton

    “mafija” ga je nastavla, in tako mora delat in PIKA ups BASTA

    sarkazem press

  • Hun

    desne ne boli tok nepoštenje kot jih boli da sami ne zasedajo dobro plačanih državnih funkcij…levi vs res lomjo ze tolko let

    • Beli Sneg

      Očitno su tudi ti eden tistih levih nastavljencev. Ko boš nekje zajebalj te bo že čakalo še kaj boljšega.

      • Hun

        obrambna oguljena fraza desnakov, ki vsakega ki ni njihov vidijo levaka al komunajzerja…patetično

    • dvanajstzvezdic

      Izmišljotine in podtikanja so vedno bile “vrline” slovenskih-levičarjev.

  • tasilo

    (X) o preiskavah UVK-ja
    (X) za zastopanje SCT-ja
    (X) smo poslali KPK-ju
    (X) sporočili z UVK-ja
    (X) šefu SCT-ja

    Alo, ti Šrejherjeva Marjanca, poslušaj še enkrat, o tem je Hanibal Lector že večkrat pisal, pa ti troli ne zaleže. Kratice se v slovenščini NE PREGIBAJO(!), vsaj ne tako, kot to počneš ti in tebi podobni troti na Delu in RTV SLO. (Poleg tega v članku kratice enkrat pregibaš, drugič pa ne)

    Kako boš sicer naslednijič pregibala ZDA?
    Potujem v ZDA-ja, ZDA-jo ali ZDA-je??
    Dolar imajo v ZDA-ju, v ZDA-ji ali v ZDA-jah??
    Prihaja iz ZDA-ja, ZDA-je ali iz ZDA-j??

    LP. Hanibal Lector

    • dež

      Pohvala za trud v opismenjevanje komentatorjev in novinarjev.
      Prvi se bomo počasi navadili, za pripadnike četrte veje oblasti pa ne bi dal roke v ogenj. Sta jim v času copy/paste tehnologije pravopis in skrb za slovenski jezik malo mar.

      • tasilo

        Težave v jeziku kažejo na veliko hujše težave: v razmišljanju. Kdor butasto razmišlja, pametnega jezika ne spravi skupaj. Poglej kar vse veje oblasti.

        • tohuvabohu

          Številni ljudje imajo toliko težav s samim sabo, da do pametnega jezika sploh ne utegnejo priti. Veliko laže in bolj udobno je nekritično prevzemati fraze in floskule, ki se širijo po javnem prostoru kot kuga.

          • tasilo

            Zadel si žebljico na glavico!

            Ampak, če dovoliš — in z najboljšim namenom — taka kuga je tudi ta ferdamt stupidno moden in modno stupiden pridevnik “številen”, ki ga ljudje popolnoma nekritično uporabljajo/-te za izražanje količine. Drugega danes sploh več ne slišiš, pa tako prekleto butasto in narobe je!

            1.) večjo količino poudarja že množina.

            2.) slovenščina — in jeziki nasploh — za opisno izražanje količine raje uporabljajo prislove oz. prislovna določila količine (PDK), ki dajejo tudi boljšo opisno predstavo o količini ali številu: več, veliko, mnogo, ogromno, nekaj,

            3.) sovensko govoreči jezikovni siromaki in bedakii radi uporabljajo pridevnik “številen”, ker ga lahko preprosto pregibajo z odnosnim samostalnikom — ujemata se v sklonu, spolu in številu. PDK se pa praviloma ne pregibajo s samostalnikom in to marsikomu (=številnim ljudem, anede!) dela preglavice. Rečemo: veliko ljudi to ne zanima, z mnogo rečmi se ukvarja, pri več stvareh se zapleta, ogromno izdelkov so kupili, nekaj bedakov še vedno ne razume …

            Seveda moramo poznati tudi razliko med prislovom in pridevnikom, npr. veliko ljudi — veliki ljudje; ogromnO reči — ogromnE reči.

            4.) slovenščina ima namesto butastega “številni ljudje” ali lepšega “veliko ljudi … ima težave” čudovito predpono MARSI-, ki je nihče več ne uporablja. Če mene vprašaš, se najlepše reče “MARSIKDO ima toliko težav s samim seboj”. Izraz je preprost, jasem in preprosto se pregiba:marsikdo, marsikoga, marsikomu …

            5.) Pri navzkrižnem prevodu se lepo pokaže. Če MARSIKDO prevedemo v “many people” ali “viele Leute/Menschen”, tega nazaj v slovenščino ne prevajamo kot “številni ljudje” (GRRR!), temveč kot “maesikdo”.

            6.) Predpone MARSI- tuji jeziki nimajo. Mi jo pa imamo! Nesprejemljivo se mi zdi, kako MARSIKATERI javno nastopajoči (ogromno; veliko; mnogo; večina; … javno nastopajočih) siromaši moj jezik!

            Mislim, da bom moral to še večkrat napisati; malodane pod vsak članek.

          • tohuvabohu

            Pa dobro, veliko si naklofal in z MARSIčim se strinjam, a žal nisi niti z besedico pojasnil, zakaj oblika “številni ljudje” ni ustrezna. Očitno bi rad pridevnik številen iztrebil iz slovenščine, saj ga očitno ne rabimo?? Ali ne veš, da imajo bogati jeziki skoraj za vsako stvar več načinov, kako jo lahko izrazijo? Ali bi rad uniformiral naš jezik? To hočeš?
            In ker si me že enkrat napotil na SSKJ, bom jaz tebe napotil na Googlov prevajalnik (ali slišim tvoj porogljiv smeh?), da si pogledaš, kako prevaja besedo numerous.

          • tasilo

            Ja jebela cesta no, spet ne bereš mojeh komentarjev s mislijo. Točka 2.)

            Napišem ti lepše. boljše, pravilnejše in smiselnejše rešitve, a tebe zanima, kaj menim o trapariji. Tudi to sem napisal.

            Ali mi lahko prosim poveš še za kakšen PRI-DEV-NIK za izražanje količine, poleg tega prekletega”številen” (in sorodnih, a drugače smiselnih brezštevilen, mnogoštevilen, maloštevilen; neštet)? Za ta odgovor te res prosim! Kar napni malo možgane, boš imel precej dela; pa pičel izplen. Zraven mi pa še napiši, zakaj pridevnik številen ni aplikativen v ednini, recimo številen človek, številna reč itd…
            Slovenščina pač nekatere stvari izraža na svoj način in ne vedno tako kot drugi jeziki** (glej spodaj). Napiši mi primere z “numerous”, pa ti jih bom pomensko enakovredno in smiselno prevedel v slovenščino brez rabe tega ferdamt pridevnika številen.
            Spet si vsi blazno prizadevate upravičiti in opravičite neko novodobno traparijo. Še pred 15 leti nihče ni lomastil in drekal s tem “številen”, pa smo se vsi razumeli. Danes pa nihče drugega splo ne pozna več.

            Groza, kam smo prišli, ljudje se sklicujejo na googlov prevajalnik, ne na zadnjih 150 let razvoja slovenščine … vsi čist ausglajzal …

            **Zakaj recimo slovenščina reče “Mislim, da nisi pameten”, angleščina pa nikoli NE reče “I think you are not smart”, temveč reče vedno “I don’t think you’re smart” oz. “Ne mislim, da si pameten”?

          • tohuvabohu

            Si se pa razkuril, hehehe.
            Zakaj pa potem ne rečemo mnog(i) človek, mnog(i) primer?
            Še vedno nisi pojasnil, kaj je narobe s pridevnikom številen, da bi ga kar izvrgel in da si zasluži take grde obkladke: preklet, traparija, bedaki, butast? Verjamem ti, da bi znal besedo numerous prevesti drugače – tudi jaz. Vendar čemu? Ali je zate podoben način izražanja v drugih jezikih (ne samo v angleščini!) razlog, da Slovenci tega ne bi smeli uporabljati? S to “metodo” bi iz slovenščine pometal tri četrt njenih bogastev. To je zame čudaštvo in puritanstvo.

          • tasilo

            Razmišljaj malo z lastno glavo.

            Besede številen ne bi črtal. Le uporabljam jo v pravem pomenu (recimo številna vrednost).
            Ne očitaj meni siromašenja jezika, lejga. Siromašijo ga tisti, na katere leti onih 6 točk. Bogastvo jezika siromašijo tisti osli, ki za opis količine narobe in nesmiselno uporabljajo pridevnik številen, na voljo imajo pa najmanj 15 boljših, lepših, pravilnejših in smiselnejših načinov. Kdo zdaj siromaši in sprevrača jezik?

            Pa še enkrat: slovenščina je samostojen jezik, ki stvari izraža na svoj način. Nekatere enako, nekatere podobni in nekatere drugače od tujih jezikov. Tistih, ki jih izraža drugače, pač ne bomo prilagajali tujim jezikom. Ne?

            Tegale :”Ali je zate podoben način izražanja v drugih jezikih (ne samo v angleščini!) razlog, da Slovenci tega ne bi smeli uporabljati?” pa sploh ne raumem … Česa ne bi smeli uporablajti??

          • tohuvabohu

            Ja, vem, da je slovenščina samostojen jezik in da kakšno stvar izrazi po svoje, tudi brez tvoje pomoči. Lepo pa je, da imajo ljudje več izbire pri izražanju. Pridevnik številni je tudi izbira in žal z ničimer nisi utemeljil, da je slabša od drugih. Hudiča, če je numerous Angležem čisto v redu, pa numeroso Italijanom itd., ne razumem, zakaj to v slovenščini ne bi bilo dobro. Saj ne rečem, če najdeš prepričljiv razlog, ga bom sprejel, ampak danes že cel dan čakam, pa ga žal ne dobim.
            Tvoj pomen “številna vrednost” sicer tudi stoji, čeprav temu večina reče “številčna vrednost”, ampak to je že druga tema.

          • tasilo

            Saj razlikuješ med številka in število, anede? Toliko k drugi temi. K prvi pa raje razišči, kdaj angleščina uporablja numerous (italijanščina numeroso itn.), saj s tem numerous ne mlati kar vse poprek. Aja, tudi jaz še vedno čakam na tvoj seznam pridevnikv za izražanje količine.

            Stari, danes sem zate popisal že eno avtorsko polo in — za kaj? Za breje golobe. Ne da se mi več. Vsestransko prevelik vložek za prepičel izplen.

          • tohuvabohu

            Ne pozabi, da sem matematik. In da mi tudi logika prekleto dobro služi.
            Prav nič ni tu “vsepovprek”. Beseda numerous ima točno določen pomen, v kar se lahko hitro prepričaš v spletnih slovarjih, in se popolnoma sklada s slovensko besedo številni. Enako velja za numerosi (ednina numeroso je moja napaka).
            Sicer pa se dobro ogibaš, hehehe. A še vedno nisem izvedel, kaj naj bi bilo narobe s “frdamanim” pridevnikom številni.
            Verjamem, da si sit te debate. Lahko bi jo zaključila že zdavnaj, če ti ne bi bil tako trmast.

          • tasilo

            Le od kod naj vem, da si matematik?!

            A moram zdaj napisati še ekspliciten povzetek vseh argumentov? A jih skozi debato še ni dovolj, sicer “per partes”, pa vendar? Bolj, ko sitnariš, več ti jih navajam (ma dobro no, per partes moraš sestaviti v celoto, no; vendar ne dvomim, da bi matrematičen um tega ne zmogel.)

            Pa te bom vprašal, kdaj in predvsem zakaj(!) boš pa ti za opisno izražanje količine dal prednost pridevniku številen pred vsemi prislovnimi določili in pred predpono marsi-? Ali je kakšna razlika, ali rečeš “ljudem to ni jasno” ali “številnim ljudem to jasno”? Množina je množina. Ali je po tvoje ena množina kaj bolj množina od druge množine? Pa smo spet pri PDK in marsi-, ki opisno nekaj povedo. PDK in marsi- imajo prednost pred pridevnikom. Pridevnik številen ne pove ničkaj dosti več, kar pove že sama množina. Številni velja za pojme “več od tri”, takrat nastopi pa že množina. Vodo v prahu zalijemo s kozarcem mokre vode in — voila! — že imamo kozarec mokre vode v mokrem kozarcu.

            Ne gre za mojo trmo. Gre za elementarno logiko. + Ta pridevnik je kmečko–delavska (alias rovtarska) varianta, ker ga jezikovni preprosteži lahko vtaknejo kamorkoli (in tudi ga), in ga “a ni to krasno” preprosto pregibajo s samostalnikom. S PDK in marsi- je pa že jeba.

            A moram še vedno razlagati, da pri izbiri med “številni ljudje” in “marsikdo” sploh ni dileme?

            Zdaj pa ne bo več nadaljeval, ker se lahko sam vrneš na začetek debate. Če boš pa kdaj nemara vsaj bežno odgovoril na kakšno moje vprašanje iz te debate, ki se jim tudi ti spretno izmikaš, bom pa hvaležen, saj bi si rad razširil znanje in pogled. Prepričan sem, da od tebe lahko izvem še marsikaj, pardon, številne stvari.

          • tohuvabohu

            Glej, bom malo popreprostil (poenostavil je germanizem!). Če misliš, da je v tvojih besedah kaj logike, ti predlagam, da najdeš kakšen angleški forum, pa poskusi prodreti z njo in predlagaj kaj drugega namesto “numerous”. Smejali se ti bodo, verjemi.
            In seveda ni res, da sem dal prednost obliki “številni ljudje”. Za moj okus je enakovredna ostalim, ki jim rečeš PDK, le raje variiram.
            Še tole bi omenil, če smem: marsikatera beseda ima lahko nasproten očitek od želenega. Na primer, če namesto “položaj je katastrofalen” rečeš “položaj je zelo katastrofalen”, si trditev omehčal in ne okrepil. To je enako, kot če bi rekel “položaj je katastrofalen, vendar ne povsem”. Podobno je izjava “številni ljudje so neumni” le ublažitev izjave “ljudje so neumni”. To so pač nianse.

          • tasilo

            1.) Poenostaviti da je germanizem?! Le od kod neki jih pobiraš … (Raje poglej v etimološki slovar, ker meni gotovo ne bi niti verjel niti zaupal, če bi ti razlagal.)
            2.) Govorim o slovenščini, ne angleščini.
            3.) “številen” nikoli ni enakovreden PDK (prislovnim določilom količine), npr. več, veliko, mnogo, precej, ogromno, nešteto, … ali našemu marsi-. (Mimogrede, če mi že moliš angleščino pod nos, angleščina predpone marsi- pri najboljši volji ne pozna. Smisel izrazi drugače.)
            4.) Še vedno nisi omenil nobenega drugega pridevnika za izražanje količine, pa te že tretjič(!) prosim. Potem lahko nadaljujeva.
            5.) “Številni” so se v slovenščini začeli prijemati, odkar so rovtarji začutili neustavljivo željo in potrebo po prevajanju “numerous”. Do takrat je pa slovenščina to izražala drugače (kako, pa že ves čas govorim) in smo se vsi jasno razumeli.
            6.) Glej, že če vzamemo čisto prvi primer, ki nam ga izšpukne (ahtaj, germanizem!) google: “she had complained to the council on numerous occasions”. Rovtar to prevede, da “se je pritožila ob številnih priložnostih”. Civilizirana slovenščina to prevede, da “se je pritožila ob več priložnostih”, še lepše pa, da “se je (že) večkrat pritožila”. Al’ zastopiš? Tako preprosto je to (ker enostavno bojda da je germanizem, anede?)

          • tohuvabohu

            Ad 1: A ti mene malo e-e-e? Pridevnik eno-staven je tvorjen po nemškem vzorcu ein-fach. Tega etimološki slovar ne omenja, zanika pa tudi ne. Tam je obdelano geslo staviti, za besedo enostaven pa razen omembe ne reče nič.
            Ad 2: Sem opazil, hehehe. Ne gre le za angleščino. Tudi tvoji prijatelji Hrvatje imajo brojni, mnogobrojni. Rusi imajo многочисленный. Rabiš še?
            Ad 3: Še vedno nisi prav z NIČIMER dokazal, da je beseda številen manj vredna od ostalih oblik. Da angleščina ne premore predpone marsi, je jasno tudi prvošolčkom. Zato pa ima numerous ogromno sinonimov: glej
            http://www.thesaurus.com/browse/numerous
            Ad 4: Omenil sem že pridevnik mnogi. Ni mnogo, je pa dovolj, da ti zapre usta.
            Ad 5: Rovtarji gor ali dol, najdeš ga tudi v Franu: glej
            http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=%C5%A1tevilni
            Ad 6: Preberi med vrsticami.

          • tasilo

            (Nasvet: preden prehitro odgovarjaš, preberi do konca. Odgovora bom pa sicer zelo vesel. Res.)

            Ad 1.) Marička, s takimi ekskurzi se e-e-e-eš sam, sploh ni treba meni. To je nekako tako, kot bi rekel da je tudi pred-pasnik (vor-tuch) germanizem … Slovenščina ima po “nemškem” vzorcu tvorjenih ogromno besed (pardon, števiiiiilne besede). Prosim, razumi takoj, da govorimo o VZORCU. Eno-staven pride od staviti, ein-fach pa ne. Vzorec je podoben, etimologija pa ne (fach in staviti nimata dosti skupnega).
            2.) Pa spet. Govorimo o slovenščini, ne o hrvaščini ali ruščini. Sicer pa многочисленный ne pomeni številni, temveč mnogoštevilni (o čemer sva že govorila). Vendar ti moram spoštljivo priznati, da si se potrudil.
            3.) Menda razumeš, da pri jezikoslovju ne gre vedno za matematično eksaktne dokaze … glede sinonimov pa … predolga debata. Zanimivo pa je, da si našel “en haufn” angleških sinonimov, slovenskega pa ad 4.) komaj za silo enega. Si kar predstavljam tisto svetopisemsko … Mnogi so poklicani, mali so izvoljeni :)
            Sicer pa sinonimi ne pomenijo identičnega pomena, temveč podobnega. Za hec poskušaj vse tiste angleške sinonime prevesti v slovenščino. Kako boš prevedel v slovenščino in v obliko pridevnika(!!!) tisti “several”? A zdaj že končno zastopiš, da en jezik izraža reči tako, drugi pa drugače? Primerov je še ful veliko dosti precej več mnogo ogromno, pardon, he he, primeri so še … eem … številni.
            ad 5.) Presenečen sem, da mi frana oz. SSKj nisi že veliko prej pomolil pod nos, hi hi. Boljšega od tega sicer nimamo, žal pa tudi tam tu najdemo kakšno nerodnost, ki jo rovtarji pograbijo z obema rokama, ko jim stupidnost uspe “sfurati”. Starejši SSKJ je imel pod “številen” opis, ki ga novi sploh nima več: številen – ki se tiče števila (tako kot se številčen tiče številk); (številna vrednost je vrednost izražena s konkretnim številom, za razliko od recimo blagovne ali čustvene vrednosti, ki nista izraženi s številom, op. T).
            Ad 6.) Ne razumem dobro, kaj misliš …
            – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – — –

            Okej, dovolj sem te pacal, sam pa nisi prišel do tega, čeprav sem čakal oziroma celo pričakoval, da boš sam izluščil iz vse moje argumentacije. — No, pa pojdiva po elementarni logiki, je že čas.
            Glej: govorimo o količini. Se strinjaš? Zdaj pa pozorno(!) beri. Po količini se vprašujemo s koliko. Po pridevnikih se vprašujemo s kakšen ali kateri.
            Pa vzemiva (sicer rovtarsko stupiden) preprost stavek “Na koncert so prišli številni ljudje”. A si predstavljaš vprašanje Kakšni/kateri ljudje so prišli na koncert? in se bo odgovor nanj glasil “Številni” ali “Mnogi”?! — Na vprašanje “Ko-li-ko ljudi je prišlo na koncert?” pa ne moreš odgovoriti “Številni” ali “Mnogi”. Rovtarji pa počnejo ravno to. Syntax error.
            QED.

            Se moram zdaj obsežno razpisati ter na dolgo in široko, podrobno in zlogovano utemeljevati, povezovati in razlagati; ali je/bo za en matematičnologičen um dovolj nazorno, da bo lahko logični vzorec sam razširil tudi na druge primere? Eh, sapienti sat.

        • RATATA

          Morda nič novega, pošiljam le zato, da bi te seznanil z nekaterimi starejšimi kritikami.
          http://www.popravopis.si/index.html
          Del zgornjega je tudi tole spodaj, kar se meni zdi nezaslišano barbarstvo in najostudnejše mesarstvo:
          http://www.popravopis.si/leksikon_napak_-_cenzura.html
          P.S.:
          Brez obveznosti (brez predsodkov) prosim!

          • tasilo

            Hvala, bom z mislijo prebral, ko bo več časa.

    • tohuvabohu

      Torej meniš, da je boljše “o UVK preiskavah”?

      • tasilo

        Ne. Menim takole, glede na izvirnik in smiselni pomen:

        (X) SCT /…/ prišel do aktualnih informacij o preiskavah UVK-ja.
        (>) SCT /…/ prišel do aktualnih informacij, kaj (okrog njih; SCT) preiskuje UVK.

        Morda zveni nekoliko zapleteno, je pa povsem nedvoumno. Saj pravim, “višja šola razmišljanja”, ki je naši špelci Marjanci popolnoma tuja.

  • karpelec

    Ko greš pri enih vratih ven, pa ti na široko odprejo še večja vrata za not. Ljudem, ki imajo to srečo menjava vrat ni problem.

  • totex39

    V tej državi so že sami lopovski mešetarji in so koruptivno med sano tako povezani, da si enostavno ščitijo drug drugemu hrbet.

  • Hanza Gorenjski

    Saj je naša – ne dirajte!

  • David Lokatos

    POVELJSTVO JANEZU JANSI IN KRIMINAL IZGINE V 1 LETU!!!!!

    • janez cepec

      prjav se u njegovo nacionalno gardo, prijave pa u Begnah al pa na Studenc zbirajo, kjer ti je bliži. placa j’ še neki, pa usen pohit

      • tohuvabohu

        Dobro te je nategnil, hahahaha.

    • dvanajstzvezdic

      Ma to mu najbolj zamerim, da ni naredil v mandatu svoje vlade, bi počistil marsikateri smrad.

    • Borut Stari

      Seveda, vzel bo še tisto, kar je ostalo, da ne bo kreganja in prerivanja okoli korita. Kdor zna zna. Tam kjer ni še vojska ne vzame.

  • sprehajalec

    Tudi v socializmu je redko kdo nasrkal, če je bil politično pravoveren. Sedaj se je pač socializem preselil v državno upravo.

    • dvanajstzvezdic

      Danes se temu reče državniška mafija.

  • David Lokatos

    NA SDS NE POZNAMO KORUPCIJE!

  • Krtača17

    Baje da papež danes umiva noge barabam zato pozivam desne da se mu javijo, da jim končno že postrga glivice ki so desnim očitno usekale že v glavo.

    • janez cepec

      jest bom štrajfix prnesu, sam s krtačo ne bo šlo

      • Krtača17

        Super ideja. Pa še štemarco pa kšn špohtl, ker tole je kr fajn zažrt.

        • janez cepec

          drajt peštno pa fleksrco

          • Krtača17

            Hehehe hahaha, pa še unga heh frizerja haha da bo na konc na prečko česal z avtomatom hoho

          • janez cepec

            bomo zrihtal, ni blema

  • Antonius

    Človek si misli v kakšnem sranju bi šele bili, če Cerar ne bi bil skoraj pošten.

  • Demokrat

    Obupno

  • domovina mili dom

    Včasih si moral biti družbeno politično rdeč. Sedaj moraš biti udbomafijsko rdeč.

  • montyamp

    Kandelabri čakajo .

  • mona lisa

    Sama mafija.

  • xtc

    Komunizem in socializmi vseh barv in otenkov so v bistvu uzakonjena korupcija;preko partije:

    • b323130

      Demokracija tudi.

      • airways

        Ni res. Če mislite na demokracijo v Sloveniji, je ni. Ker za demokracijo mora narod biti osebnostno zrel in z vrednotami… Ljudje v Sloveniji (vsaj večina) niso zreli.Ker dokler bo v družbi veljal in držal pregovor; da so pravila zato, da se kršijo in pregovor; da prilika naredi tatu to za mene niso znaki osebne zrelosti in družbene zrelosti. Sam sem nekoč na faksu, ko sem videl, da je profesor zamenjal moj test od sošolca in mi zaradi tega dal pozitivno oz. 7-ko njemu pa 5-tko sem ga opozoril na to in mi je potem zaradi poštenosti dal pozitivno…. #poštenost_na_vsakem_koraku

  • Silka

    BANDA KORUPTIVNA, ZAHOJENA! ČAS JE ZA NOVE VOLITVE!

  • David Lokatos

    EDINA stranka ki je sinonim postenosti je SDS!!!!

    • tohuvabohu

      Ti si pa sinonim kretenizma, ubogi provokatorček.

      • MEFISTO

        Dvanajst zvezdic je nick moža tisočerih nicjov, torej imamo več kfretenov.

    • dvanajstzvezdic

      Edini človek, ki je sinonim poštenosti je David Lokatos, on vse pove po resnici!

  • Janez

    Ali ?
    Ne bi končno uvedli – uradna javna – imenovanja ! S Z javno prisego glede poštenosti dela !
    Tudi
    Za take višje uslužbence,
    ki , ko dellajo, če delajo – potem – osebno odločajo o za javnost, nas – vse prebivalstvo !
    Pomembnih stvareh !
    Ni !
    Nikakor – ni v redu – če so taki – višji uradniki – imenovano – posredno, brez prisege javnosti !
    Da jih!
    Kar imenujejo – neki? Župani, člani neekih javno nepotrjenih “odborov”
    Jih imenujejo tja? Ker si njih politična ali pa privat žlahta.
    Ali pa del kake prikkrite družbe “bratov v korupciji” ? V Parlament s takimi ! L.r. JANEZ KOMENDA

  • Nataša Valant

    Torej, samo ta pravi moraš biti, pa je ! Pravzapra je čisto enostavno, a ne ?
    Barabe hudirjeve ! Samo poglejte ta imena ! Eni in isti tičeki. Prav povsodi !

  • Hanza Gorenjski

    Cegani in miličniki so bili vedno v parih.
    Lep primer tu pa sta:
    – janez cepec in
    – Krtača17,

    ki potrebujeta le nekaj sekund, da se odjavi in na novo prijavi. Seveda, varint je kolikor hočeš. Se pa dopolnjujeta z nekaj sekundnim zamikom. Jasno, gre le za enega cepca.

    • janez cepec

      ti s’ pa tak kreten, de nubenga ne dobiš, k bi te prenašu. že kot mejhnmu ti je mama navezala krmenatlc okol vratu, de se je saj pes s tabo igrou

      • KAPIBARA

        Vidim da ti je to znano

    • MEFISTO

      Krtača zna pisati, cepec pa brati.

      Vsak zase ne moreta eksistirati.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!