Davkoplačevalci odprite denarnice, še naprej bodo kradli: Vlada izvaja znane scenarije za neprodajo NLB

Foto: STA

Prodaja največje slovenske banke NLB se vse bolj zapleta, po tistem, ko je vlada včeraj zavrnila predlog, da bi država prevzela jamstva za morebitne odškodnine, povezane s tožbami hrvaških bank in prenesenih vlog hrvaških varčevalcev. Gre za znan scenarij preprečevanja prodaje bankomata, iz katerega kradejo že ves čas tranzicije in še dlje. Izgovor bo spet nizka cena ponujene vrednosti za banko, po višji ceni pa največja sistemska banka zagotovo ne bo dobila novega kupca.

Tranzicijska levica spet izigrava državljane s prodajo NLB, ki smo jo morali v zadnji sanaciji bank dokapitalizirati z več kot milijardo in pol evri. Samopostrežni bankomat za izbrance Foruma 21, kot imenujejo NLB, bo tako še naprej na razpolago posvečenim, ki bi radi obogateli na hiter in enostaven način, saj vladni napori očitno delujejo v smeri, da se največje slovenske banke ne proda.

Vladna taktika je zelo preprosta, izbrali pa so dva načina, po katerih NLB zagotovo ne bo prodana. Po včerajšnji zavrnitvi predloga ministrice za finance Mateje Vraničar Erman, da bi država prevzela jamstva, povezana s tožbami hrvaških varčevalcev, in bi zato iztržili večjo vrednost delnice, je padla v vodo, zato zdaj v igri ostaja le ena možnost, in sicer prodaja po nižji ceni, kar bo spet prikladen izgovor, da se bo od prodaje odstopilo.

Nične možnosti za ta model prodaje – kar je tudi namen aktualne politike
V Slovenskem državnem holdingu (SDH) po poročanju Dela cen ne razkrivajo, po neuradnih informacijah pa bi želeli za delnico iztržiti med 0,75 in 0,85 odstotka knjigovodske vrednosti delnice NLB, kar pa je po mnenju ekonomista dr. Mateja Lahovnika zgolj pobožna želja, saj bodo delnice NLB na trgu težko dosegle knjigovodsko vrednost pri tej vrsti privatizacije, kjer bi samo pobrali denar od prodaje, hkrati pa bi v njej še vedno ostala politika. Poleg tega obstaja realna možnost, da nadzorniki SDH ne bodo dali soglasja k prodaji delnic, prav tako drugačnega odziva ni možno pričakovati od vlade, saj trenutna leva koalicija vseskozi blokira umik države iz bank in gospodarstva. Prav tako se tranzicijska levica sklicuje še na neugoden čas, in sicer naj bi zamudili “spomladansko okno prodaje”, jesenska pa naj bi bila manj ugodna.

Ponavlja se zgodba Telekoma Slovenije iz leta 2015
Javna ponudba delnic je bila predvidena že za ta teden, saj so nadzorniki SDH odobrili cenovni razpon za delnico največje slovenske banke. Toda v holdingu so odločanje prestavili na četrtek, ko naj bi se seja nadaljevala. Kot smo na Novi24TV v preteklosti že poročali, se je država v primeru NLB zavezala, da bo banko delno prodala v zameno za odobritev obsežne državne pomoči v bančni sanaciji leta 2013 s strani Evropske komisije. Sredi maja je z objavo namere za IPO začela postopke za prodajo najmanj 50 in največ 75 odstotkov delnic minus eno delnico.

Prodaja delnic NLB po knjigovodski vrednosti zgolj pobožna želja vlade Mira Cerarja
Vlada Mira Cerarja se je v Bruslju ob tem izpogajala, da lahko preostalo četrtino banke država proda šele konec leta 2018, bržkone s figo v žepu, saj večina priznanih slovenskih ekonomistov meni, da se levi vladni trojček nikakor ne želi odpovedati največjemu lastniškemu deležu v NLB, z drugimi besedami, donosnemu “bankomatu” za izčrpavanje davkoplačevalskega denarja. Politični vzvodi v največji banki torej bržkone ostajajo, zaradi česar bo država s prodajo zaslužila precej manj kot bi lahko v primeru, če bi večinski delež pristal v rokah zasebnega strateškega investitorja.

C. Š.