“Ko gre za plačevanje stanja pripravljenosti, nihče ni tega kar dobil,” je danes v zvezi z neupravičenimi dodatki pojasnila dekanja Ekonomske fakultete UL Metka Tekavčič, ki je sicer tudi slovela po izplačilu visokih honorarjev. Sama bo dodatek, ki ga je prejemala, tudi vrnila.
Tekavčičeva je prepričana, da bi tako moral ravnati tudi minister Dušan Mramor, ostali pa ne.
Minister Mramor je že pojasnil, da je prejel nekaj več kot tri tisoč evrov, vendar hkrati zaprosil, če jih lahko vrne po obrokih v 6 mesecih.
“Najbolj sramotno bi bilo, če bi se znašli v procesu sanacij”
“V naši zakonodaji imamo toliko protislovnih določil. Ekonomska fakulteta se trudi, da svoje zaposlene plačuje in s tem imamo kar nekaj zagat,” je na novinarski konferenci pojasnila dekanja EF Metka Tekavčič.
Tekavčičeva je med drugim tudi dejala, da bi bilo najbolj sramotno, če bi se znašli v procesu sanacije, tako kot so se mnoge članice Univerze v Ljubljani. Nadalje je pojasnila: “Ko gre za plačevanje stanja pripravljenosti, nihče ni tega kar dobil oziroma si ni nihče ničesar vzel. Fakulteta jim je izplačala in plačali smo davek,” je poudarila.
Na osnovi priporočil notranje revizije so že sprejeli ukrepe, ki so zmanjšali število prejemnikov tega dodatka. Bodo pa sprožili tudi upravni spor.
Namen dober, ideja pa slaba
Bogomir Kovač, predsednik upravnega odbora EF, pa je pojasnil, da je bil namen sicer ustrezen, ideja pa slaba. “Ideja o stalni pripravljenosti je najmanj nespretna, da ne govorim še o kakšnem drugem pridevniku. Zdelo se je kot neka inovacija v sistemu,” je dejal in pojasnil, da so bili v ta sistem poleg dekanov in prodekanov vključeni tudi administrativni delavci.
“Skupaj 14 ljudi v letu 2008, 17 v letu 2009, /…/ danes pa smo na številki 46,” je Kovač pojasnjeval potrebe Ekonomske fakultete po stalni pripravljenosti delavcev, ki so se iz leta v leto kar množile.
In zakaj prav ta dodatek? “Šlo je za to, da je fakulteta v svoji razvojni ambiciji želela nagraditi svoj kadre, zato da bi zaradi dodatnih delovnih obveznosti imeli dodatno poplačilo,” pravi Kovač, ki priznava, da je uporaba tega instrumenta pravno sporna in vsebinsko skrajno problematična.
“Po moralni plati se moramo zavedati odgovornosti. Opravičujem se. Tudi zaposlenim, ki so opravljali to delo. Za to so odgovorni vodstveni delavci, ki so te instrumente uvedli. Eno je plačni sistem, drugo plačna politika. Če fakulteta želi zaposlene nagrajevati, mora najti ustrezne pravne instrumente,” je še poudaril Kovač.
Spomnimo …
Minister Mramor je bil eden izmed devetih dekanov, ki je v obdobju med leti 2012 in 2014 odobril – po ugotovitvah inšpektorata za delo nezakonito – izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost. Finančni minister trdi, da ne bo odstopil, kljub temu da je bilo izplačanih skupaj preko milijona evrov neupravičenih dodatkov.
Poleg ministra Mramorja, ki ne zna pojasniti, koliko dodatnega denarja je dobil iz tega naslova, si je sporni dodatek izplačevala tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Oba trdita, da bosta denar tudi vrnila, če bodo tako odredili pristojni organi. To izjavo je ponovila tudi danes pred sejo vlade.
Po poročanju STA pa je dodala še: “Šlo je za dejansko pripravljenost, ker veste, da smo kot fakulteta delovali zelo mednarodno, odprto in povezano. Časovnice med kontinenti so zelo različne, tako da smo bili kot profesorji velikokrat zelo odzivni. Vsi smo se trudili, da smo odzivni,” je povedala novinarjem. Na vprašanje, kolikokrat je bila dejansko vpoklicana, pa je odgovorila, da je “bil vsak dan zelo obsežen deloven dan, pa tudi seveda z vidika odgovornosti, ki sem jih prevzela, še posebej na področju internacionalizacije, zagotavljanja kakovosti in akreditacijskih postopkov – to so aktivnosti, ki ob osnovnem delu zahtevajo še veliko časa in napora ter sodelovanja z vsemi sodelavci”.
Ž. K., J. F.