V uredništvu Dela so zavrnili popravek o neresnicah, ki so jih napisali o poljski pravosodni reformi. Trdijo celo, da jim ni potrebno objavljati popravkov za novice, v katerih uporabijo agencijske vire, saj sami niso odgovorni za verodostojnost informacij. Kaj točno mislijo, da je naloga novinarjev, če ne ravno preverjanje resničnosti informacij, o katerih poročajo, se lahko samo sprašujemo.
Delo je zavrnilo objavo popravka, ki se nanaša na reformo pravosodja na Poljskem. Kot so navedli v odgovoru poljskemu veleposlaništvu, “je Delo zgolj uporabilo agencijske vesti, zato ne more biti odgovorno za verodostojnost informacij”.
Tak odgovor kaže na aroganco znotraj uredništva Dela, ki se požvižga na zakon. Takšna interpretacija namreč nima nikakršne pravne podlage v 31. členu zakona o medijih, na kar je opozoril tudi poljski veleposlanik v Sloveniji Paweł Czerwiński.
Czerwiński apeliral na uredništvo Dela, da se pred objavo informacij vsaj minimalno potrudijo
Kakor so opozorili na poljskem veleposlaništvu, bi to pomenilo, da “po logiki uredništva Dela bi lahko vsak nekaznovano širil vse vrste laži in polresnic, pri tem pa se skliceval na to, da jih je slišal od nekoga drugega”. Uredništvo Dela niti ne obžaluje nekritičnega navajanja informacij, v resničnost katerih ni bilo prepričano. Niti toliko se niso potrudili, da bi preverili resničnost citiranih navedb, da bi se na poljsko veleposlaništvo obrnili s prošnjo za komentar.
Delo je 28. julija v tiskani izdaji objavilo novico Poljska – protesti proti reformi, v kateri so zapisali, da novi poljski zakon o vrhovnem sodišču, sprejet v okviru reforme pravosodja, “vladi daje pravico do izbire predsednika vrhovnega sodišča”, kar pa ne drži. Kandidate za predsednika vrhovnega sodišča bodo še naprej volili sodniki tega sodišča. Zakon namreč spreminja le potrebno število sodnikov za dosego kvoruma. Prej je bilo potrebnih 110 od 120 sodnikov, zdaj pa bo za dosego kvoruma potrebnih 80 od 120 sodnikov.
Izmed tako izvoljenih petih kandidatov predsednika sodišča predsednik države imenuje predsednika sodišča, tako kot je to delal do sedaj. Sama vlada nima nikakršnega vpliva na postopek izbire predsednika vrhovnega sodišča.
Czerwiński je ob tem apeliral na uredništvo Dela, da se pred objavo informacij, ki se nanašajo na Poljsko, vsaj minimalno potrudijo in ocenijo resničnost zapisanih informacij.
(1) Odgovorni urednik mora objaviti popravek, razen v naslednjih primerih:
- če se zahtevani popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje zainteresirana oseba;
- če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu;
- če bi bila objava popravka v nasprotju z zakonom;
- če zahteve za objavo popravka s strani državnega organa oziroma pravne osebe ni podpisala pooblaščena oseba ali oseba, ki bi bila s strani tega organa oziroma pravne osebe pooblaščena za odnose z javnostmi;
- če je popravek napisan žaljivo;
- če je zahtevani popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša;
- če je bila zahteva za objavo popravka dana po preteku roka iz drugega odstavka 26. člena tega zakona;
- če je bila zahtevana objava popravka z isto vsebino, kot jo ima zahtevani popravek, o katerem teče spor pred sodiščem zaradi zavrnitve ali neustreznosti načina njegove objave.
(2) Odgovorni urednik mora o zavrnitvi popravka odločiti znotraj roka iz osmega odstavka 27. člena tega zakona in v tem roku svojo odločitev o zavrnitvi objave oziroma popravka posredovati pisno po priporočeni pošti osebi, ki je zahtevala objavo popravka.
Ivan Šokić