Dimitrij Rupel, prvi zunanji minister Republike Slovenije in oče slovenske diplomacije, trdi, da je bil za osamosvojitev Slovenije pomemben tudi čas, v katerem se je ta odvijala. Sovjetska zveza je bila tik pred propadom, po vsej vzhodni Evropi pa so se dogajali demokratični premiki. Slovenija je bila prva od držav nekdanje Jugoslavije, ki je krenila na pot proti svobodi.
Rupel pravi, da so se že pred izvolitvijo prve vlade zavedali, da brez mednarodnega priznanja ne bo šlo. Država, ki je nihče ne prizna, niti ni prava država. Že pred izvolitvijo prve vlade je Rupel zapisal, da mora Slovenija priti v Evropsko skupnost. In to sama, preko Ljubljane, in ne preko Beograda.
Evropska unija je Slovenijo priznala na zelo spreten način
“Prva nas je priznala Hrvaška. Potem so bile to nekdanje republike Sovjetske zveze. Potem je bil to Luksemburg, nato Nemčija. 19. decembra je bil v Bruslju sestanek zunanjih ministrov Evropske unije, na katerem je bilo treba odločiti o tem, ali se priznata Slovenija in Hrvaška. Mnogi niso bili za to. Tisti, ki pa so tisti sestanek vodili, pa so bili zelo spretni diplomati.”
Rupel pravi, da so na tem sestanku izglasovali enomesečni odlog za priznanje obeh držav. Takrat so to razumeli kot znak, da nas Evropska unija ne želi priznati. Rupel pravi, da je bil nad odločitvijo zelo razburjen.
“Ko me je tisto jutro poklical nemški zunanji minister Genscher in mi čestital, sem mu rekel, da mi nima kaj čestitati, saj nas niso priznali. Rekel je, da je to končana zgodba in da bosta obe državi formalno priznani petnajstega januarja. Evropska unija je s temi odlogi na nek način poskušala dati problem z dnevnega reda, ker so pričakovali, da se bo v vmesnem času kaj zgodilo in jim nato ne bi bilo treba priznati novih držav.”
Združene države Amerike niso podprle slovenske osamosvojitve
Rupel pravi, da so bile ZDA navajene na razmerje sil, kot je bilo, in da niso želele spreminjati stanja. Poleg tega so bile vpletene v druge konflikte na Bližnjem vzhodu. Ameriški zunanji minister James Baker naj bi prišel v Beograd pomirit strasti. Ni se veliko pogajal, ampak je zbrane delegate bolj kot ne svaril, pravi Rupel.
“Baker je rekel, da ZDA nasprotujejo razpadu Jugoslavije. Že spet je uporabil tisti argument, da če razpade Jugoslavija, bo razpadla tudi Sovjetska zveza. Tako bi lahko neznani elementi prišli do jedrskega orožja in sprožili tretjo svetovno vojno.”
V svojih spominih Baker opisuje tudi sestanek z Markovićem. Rupel trdi, da je bil Ante Marković večja nevarnost za samostojno Slovenijo kot Slobodan Milošević. Marković si je namreč želel celovito Jugoslavijo, medtem ko je bil Milošević zadovoljen z Veliko Srbijo brez Slovenije.
“Bakerju so očitali, da je dal zeleno luč za napad jugoslovanske vojske na Slovenijo. Baker v svoji knjigi trdi, da to ni res. Markoviču naj bi rekel, da ZDA podpirajo enotnost Jugoslavije, a če bi morali izbirati med enotnostjo Jugoslavije in demokracijo, bi izbrali demokracijo.”
Slovenijo so obtožili, da je zakuhala jugoslovansko krizo
“Maja 1991 se nam je malce razvedrilo nebo”
Rupel pravi, da pred osamosvojitvijo, Slovenija ni imela praktično nobene mednarodne podpore, razen pomoči Avstrije. Bili so tudi zastrašeni, saj so jim ves čas govorili, da bo zaradi Slovenije razpadla Sovjetska zveza in bo lahko prišlo do tretje svetovne vojne.
“Maja 1991 smo šli z delegacijo do Jelcina, ki je bil takrat vodja vrhovnega sovjeta. In on nam je rekel, da bo Sovjetska zveza razpadla. Predstavljajte si to naše presenečenje. Ves čas smo poslušali argumente, da se ne smemo odcepiti, ker bo lahko Sovjetska zveza razpadla. Jelcin pa pravi, da bo SZ razpadla ne glede na to, kaj naredimo v Jugoslaviji.”
Takrat je bila to velika tolažba, pravi Rupel. Rekel je tudi, da si je Milošević prizadeval za podporo Rusije oziroma Sovjetske zveze in je ni dobil. Jelcin namreč ni bil pristaš Miloševića, kar je bilo za nas izjemnega pomena. Rusija je Slovenijo konec koncev priznala pred Združenimi državami Amerike.
Celotno oddajo si lahko ogledate na tej povezavi.
A. R.