Dnevni tok migrantov se drastično veča po treh migrantskih poteh – Slovenijo čakajo nove obremenitve

Datum:

“Če vse številke migrantov, ki hodijo v Evropo po treh migrantskih poteh, seštejemo, dobimo isto število migrantov kot lansko jesen. Slovenija bo zaradi tega dvojno obremenjena, zato se lahko zgodi, da bo na slovenskih mejah zelo poraslo število azilantov,” je na ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar o omejevanju migrantov vprašanje naslovil poslanec Branko Grims. 

Na današnji redni seji Državnega zbora pod točko poslanskih vprašanj predsedniku vlade in ministrom je poslanec SDS Branko Grims z zaskrbljenostjo opisal dnevni prihod migrantov v Evropo, ki v naš prostor prihajajo po treh različnih poteh, le da jim sedaj pomagajo kriminalne združbe, lansko leto pa so jim pomagale države. “Vlada je lansko leto sodelovala kot kriminalna združba,” je dejal. Po seštevku vseh številk je njihovo število isto kot lansko jesen, zato obstaja velika nevarnost, da bo Slovenija dvojno obremenjena, zato se lahko zgodi, da bo na slovenskih mejah zelo poraslo število azilantov.

Ministrica Györkös Žnidarjeva se strinja, da migracijska kriza še vedno traja, glede omejevalnih ukrepov pa je povedala, da je v zakonodajnem postopku nov predlog sprememb o tujcih, ki ureja, da so migrantske kapacitete omejene. “Potrebno je slediti temeljnemu konceptu, da se ilegalne migracije ustavlja na zunanjih mejah,” je dejala ministrica. Grims je dodatno zahteval pojasnilo, kdaj lahko pride do točke zloma sistema.

Bo letela glava ministra Klemenčiča?
Poslanka NSi Iva Dimic je izrazila zaskrbljenost državljanov in državljank, ki so čedalje bolj nezadovoljni z razmerami v pravosodju, saj tam veljajo dvojna pravila. Kot primer je navedla izjavo ministra Gorana Klemenčiča glede sekanja glav v primeru Bavčar, popolnoma drugače pa se ravna v primeru Janković. Opozorila je še na primer založenih oporok v pravosodju, zato jo je zanimalo, ali bo v tem primeru letela tudi glava ministra Klemenčiča.

Cerar ji je odgovoril, da se kot pravnik in predsednik vlade zaveda pomena pravne države, zato si ves čas prizadeva, da bi to stanje izboljšali. “Izjava Klemenčiča je izrazno neprimerna, to je nekaj, kar moramo do konca odpraviti,” je poudaril Cerar.

Prekarna ekonomija vse bolj razširjena
Samostojni poslanec Bojan Dobovšek je na Cerarja naslovil vprašanje glede prihoda podjetja Uber v Slovenijo in se naslonil na prejšnje besede Cerarja, ki je glede tega že povedal, da smo še daleč od rešitev. Zato je Dobovška še kako presenetilo, da je minister podpisal pismo o nameri za prihod podjetja v Slovenijo. Dobovška je zanimalo, katere so zaposlitvene možnosti prihoda podjetja v Slovenijo in čemu jih rešuje minister za javno upravo in ne ministrica za delo in družino skupaj z gospodarskim ministrstvom. Prav tako je opozoril na problem prekarne ekonomije, zaradi katere mladi ljudje odhajajo v tujino in nimajo denarja za preživetje.

Cerar je napovedal četrto industrijsko revolucijo in Slovenija je država, ki ima številne priložnosti, ki jih lahko izkoristi. Novosti po njegovem uvajajo z dialogom in zdravo mero kritičnosti. Dobovšek ga je nato opozoril, da se odgovornost zopet prelaga na Državni zbor.

Izgube zdravstvenih zavodov za 309 odstotkov večje kot leto prej
Andrej Šircelj je vprašal zdravstveno ministrico Milojko Kolar Celarc glede poslovanja javnih zavodov, saj jih je kar 29 prikazalo izgube. “Ta se je povečala za 309 odstotkov,” je povedal in dodal, da se povečuje število neporavnanih obveznosti, slabša se tudi likvidnost in solventnost zavodov. Ker pada tudi kvaliteta storitev, ga je zanimalo predvsem, katere ukrepe bo sprejela za sanacijo zdravstvenega sistema.

Ministrica je povedala, da so številke dejansko rezultat poslovanja v prvem polletju in da so te rezultat varčevanja v preteklih obdobjih. Ker ministrica ni konkretno pojasnila ukrepov za saniranje zdravstvenega sistema, jo je ponovno pozval, naj navede konkretne ukrepe, saj imajo v rokah vse vzvode oblasti za izboljšanje. Ker so zadeve v zdravstvu katastrofalne in nesprejemljive, je ta zahteval javno razpravo v zvezi z razmerami v zdravstvu.

Množičnih grobišč ne preiskujejo tožilci in preiskovalni sodniki
Poslanka SDS Eva Irgl je izpostavila številne tehnične in vsebinske težave pri pokopu žrtev izvensodnih pobojev, ki se danes v praksi vidijo pri izkopavanjih. Na kraju množičnih morišč, kjer so se zgodili zločini, po njenem namreč ni prisotnega tožilca in preiskovalnega sodnika, saj gre po vseh standardih za morišča, kjer so bili izvensodno pobiti ljudje na podlagi ideološkega kriterija. “Žrtve bi morale biti obravnavane enako kot vse ostale žrtve po kazenskem postopku, saj gre za zločine proti človečnosti, ki ne zastarajo in se jih lahko procesira tudi posthumno.”

Minister Klemenčič je pojasnil, da ni dobil konkretnih odgovorov na vprašanje Irglove, jih bodo pa kot obljublja, tudi dobili. Tudi Klemenčič označuje najdbe povojnih pobojev kot morišča, vendar kot minister nima pristojnosti za napotitev tožilca na to mesto.

Migrantski val povzročil škodo podjetnikom in obrtnikom
Poslanec Marijan Pojbič je omenil gospodarsko škodo, ki jo je utrpelo gospodarstvo v času migrantskega vala v občinah kot so Šentilj in Brežice in zahteval od ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška oceno višine gospodarske škode ter povrnitev te škode s strani države.

Kdo bo še naprej promoviral državo, če športna infrastruktura propada?
“Vsi se strinjamo, da politiki nismo najboljši izvozni artikel, temveč so to športniki,” je uvodoma začel Tomaž Lisec. Opozoril je na povprečno starost športnih objektov, ki je zelo visoka in dejstvo, da je v razpisu gradnje športnih objektov predvidenih premalo sredstev za gradnjo nove športne infrastrukture. Za leto 2017 je predvidenih zgolj 2,5 milijona evrov, za leto 2018 pa zgolj en milijon evrov.

Državljani bomo znova dokapitalizirali banke
Poslanec Marko Pogačnik je izrazil zaskrbljenost zaradi ponovne dokapitalizacije bank v višini 50 milijonov evrov in sicer zaradi pripojitve Factor banke in Pro banke k slabi banki. Zanimalo ga je predvsem zakaj je bila pripojitev obeh bank na DUTB cenejša kot likvidacija obeh bank. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman po mnenju Pogačnika ni postregla s konkretnimi odgovori, saj ni pojasnila kakšna bi bila konkretna razlika pri likvidaciji obeh bank, zato je zahteval nadaljnjo razpravo o tej temi. Prav tako je možno, da cena pripojitve še vedno ni dokončna in deluje v mejah “nenormale.”

 

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...