Ljubljanska preiskovalna sodnica Deša Cener ni želela izročiti dokumentacije preiskovalni komisiji, ki preiskuje slabe kredite in bančne garancije, medtem ko sta sodišči v Celju in Mariboru postopali zakonito in v doslednem roku.
Preiskovalna komisija za preučevanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu je pri ugotavljanju vzrokov in odgovornosti druge velike sanacije bank naletela na oviro, saj je v postopku pridobivanja gradiva bank NLB, Abanke in Factor banke naletela na nenavadno postopanje okrožne preiskovalne sodnice Deše Cener.
Ljubljansko sodišče ovira preiskavo bank
Predsednik komisije mag. Anže Logar je na novinarski konferenci javnost seznanil z absurdnostjo ravnanja ljubljanskega sodišča, saj sta celjsko in mariborsko sodišče identičen predlog z identično obrazložitvijo dovolili zaseg bančne dokumentacije, medtem ko ga je ljubljansko zavrnilo. Skladno s 13. členom zakona o parlamentarni preiskavi sodišče ni dolžno presojati umestnosti ukrepa, ki ga preiskovalna komisija zahteva. “Od vrhovnega sodišča bomo zahtevali poenotenje pravne prakse, skladno z zakonom pa bomo z z zadevo seznanili predsednika okrožnega sodišča,” je nadaljnje postopanje komisije komentiral Logar.
Kar je dovoljeno Kosu, ni dovoljeno zakonodajni veji oblasti
Poleg absurda, da na identičen dopis dve sodišči odobrita zahtevo, drugo pa ga zavrne, bo imela s tem aktom komisija gradivo samo za celjski del združene banke, za ljubljanski del pa tega gradiva ne bo. “Poleg tega lahko zasebnik Drago Kos za 760 tisoč evrov preiskuje kreditne mape, preiskovalna komisija, ki ima ustavne pristojnosti pa tega ne more.”
Onemogočeno nadaljnje delo komisije
Zaradi ravnanja preiskovalne sodnice je onemogočeno vsako nadaljnje delo komisije in vlaganje ostalih pravnih sredstev na drugih instancah. “Ker imamo pri preiskovanju ničelno toleranco do bančnega kriminala, bomo šli v zadevi do konca. Zadeva zaradi oviranja lahko stoji do konca mandata parlamenta,” je še dodal Logar.
M.P.