Evropski poslanci so v ponedeljek, 11. septembra 2017, v Strasbourgu imenovali člane posebnega odbora, ki bo obravnaval praktične in zakonodajne pomanjkljivosti boja proti terorizmu v EU. Vodja slovenske delegacije v Evropski ljudski stranki v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver je postal polnopravni član tega odbora. “Terorizem je vseevropski problem. Nanj moramo odgovoriti z enotnim glasom,” izpostavlja dr. Milan Zver.
“V preteklosti smo imeli veliko težav z izmenjavo informacij med državami članicami. Tega si v prihodnje ne smemo več dovoliti. Sodelovanje, dobro sodelovanje med ustreznimi institucijami, mora biti, ko gre za človeška življenja, ne samo nujno, pač pa samoumevno,” je povedal dr. Milan Zver in nadaljeval: “Zato moramo v boju proti terorizmu narediti še korak naprej. Poleg tesnega sodelovanja je nujno, da se države EU poenotijo v svojih odgovorih. Terorizem je vseevropski problem. Nanj moramo odgovoriti z enotnim glasom, morda ustanoviti kakšno novo skupno strukturo, tudi v varnostno-obveščevalnem smislu, ne samo vojaškem.”
EU napoveduje neusmiljen boj proti terorizmu
Ustanovitev odbora je namenjena predvsem izboljšanju sodelovanja ter izmenjavi vseh bistvenih podatkov med državami članicami. Po podatkih Europola je lani v terorističnih napadih umrlo 142 ljudi, 379 ljudi pa je bilo poškodovanih. Ena izmed ključnih nalog odbora bo tako tudi oceniti obseg terorističnih groženj na evropskih tleh ter hkrati preučiti pomanjkljivosti, ki državam članicam onemogočajo učinkovitejši spopad s terorizmom.
Odbor naj bi na podlagi podatkov pristojnih organov in drugih strokovnjakov nepristransko preučil, analiziral in ocenil obseg teroristične grožnje na evropskem ozemlju ter morebitne napake in nepravilnosti, ki so omogočile nedavne teroristične napade v različnih državah članicah. Med prednostnimi nalogami odbora bodo preučitev protiterorističnih ukrepov, ugotavljanje pomanjkljivosti pri čezmejnem sodelovanju in izmenjavi informacij ter spremljanje učinka izvajanja zakonodaje na temeljne pravice.
- izvajanje obstoječih ukrepov in instrumentov na področju upravljanja zunanjih meja ter tudi nepravilnosti pri nadzoru na zunanjih mejah;
- pomanjkljivosti pri izmenjavi informacij pravosodnih organov, organov kazenskega pregona in obveščevalnih služb med državami članicami;
- medsebojno sodelovanje evropskih podatkovnih zbirk za izmenjavo informacij za delovanje schengenskega območja in varovanje zunanjih meja;
- učinek protiteroristične zakonodaje EU in njenega izvajanja na temeljne pravice;
- informacije o radikalizaciji ter učinkovitost programov za deradikalizacijo;
- učinkovitost sodelovanja v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma;
- izmenjavo primerov najboljše prakse in sodelovanje za zaščito mehkih tarč, kot so letališča in železniške postaje, pa tudi kritične infrastrukture.
J. F.