Državljanom Slovenije še naprej vsiljujejo migrante in sobivanje z njimi

Foto: STA

Med mrzličnim iskanjem kapacitet za naselitev ilegalnih migrantov so se na ministrstvu za notranje zadeve soočili z vsesplošnim nezadovoljstvom in s protestom s strani prebivalcev lokalnih skupnosti, ki se sobivanju z migranti, ki prihajajo iz kulturno in versko različnih okolij in kot taki predstavljajo veliko varnostno grožnjo, upirajo z vsemi kremplji.

Predvsem izrazito je to nasprotovanje mogoče videti v primeru Lendave in Črnomlja, zaradi česar se je predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl včeraj odločila, da skliče sejo, na kateri so se lahko poslanci seznanili s peticijo za odstranitev namestitvenega centra za migrante v Lendavi in peticijo proti migrantskemu centru v Beli krajini, ter v imenu stranke SDS predlagala opustitev načrta glede centra v Beli krajini in odstranitev centra v Lendavi, česar pa člani komisije niso podprli.

V občini Lendava so občani na komisijo naslovili peticijo za odstranitev migrantskega namestitvenega centra v Lendavi, ki jo je v kratkem času po podatkih Jožeta Cofka iz Civilne iniciative Lendava do sedaj podpisalo 1081 ljudi. Cofek je izpostavil, da je bil letos januarja postavljen namestitveni center za migrante z večjimi bivalnimi kapacitetami, za kar pa ni bilo soglasja s strani občanov, prav tako pa o dogajanju ni bilo ustreznega obveščanja že od samih začetkov. Spomnil je tudi na dogajanje februarja letos, ko so avstrijske varnostne oblasti začele zavračati sprejem migrantov, zaradi česar so ti ostajali v Lendavi tudi več kot deset dni in se pričeli prosto gibati naokrog, kar pa je še dodatno razjezilo domačine, da so se po besedah Cofka tudi odločili za oblikovanje peticije.

Nad podpisnike peticije so se znesli sovražno
Med velikonočnimi prazniki so se nekateri posamezniki znesli nad podpisniki peticije in na javnih površinah izobesili letake z napisi: 1081 podpisov fašizma, 1081 podpisov ksenofobije in 1081 podpisov strahu. Cofek je opozoril, da so na ta način želeli preprečiti podpisovanje peticije ter da je šlo v tem primeru za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, kot to veleva 297. člen kazenskega zakonika.

Foto: Facebook

Foto: Facebook

Cofek je opozoril tudi na ignoranco s strani občine, saj so 4. maja letos z občinske spletne strani odstranili vse gradivo, ki je bilo povezano z migrantsko problematiko, čeprav so na 9. občinski seji obljubili, da bodo občane o vsem informirali. “Ljudje so zaradi obnašanja MNZ-ja in občine nezadovoljni,” je dejal Cofek in dodal, da se v Lendavi soočajo z visoko stopnjo nezaposlenosti in negativnim demografskim gibanjem, saj se mladi izobraženci izseljujejo z namenom, da dobijo dobro plačano zaposlitev. “Imamo vidne probleme, ki bi jih bilo potrebno reševati, ne pa da te povečujemo z migrantskimi centri,” je povedal.

Z namero postavitve migrantskega centra sta bila obveščena le županja in MNZ
Na komisijo pa je, tako kot je bilo že prej rečeno, peticijo naslovila tudi Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini, ki jo je sedaj podpisalo 1517 oseb. Peticijo so po besedah Maje Kocjan predstavili na protestu v Črnomlju, ki je potekal 12. oktobra in se ga je udeležilo 800 ljudi. Kocjanova je izpostavila, da kot občinska svetnica na seji ni bila seznanjena z namero graditve migrantskega centra, z njo naj bi bila seznanjena iz medijev. “Iz teh razlogov sem županjo povprašala, če je to res in dobila pritrdilni odgovor,” je povedala. Pristojne službe so tako še mesec pred tem opravljale oglede zemljišč, o čemer pa niso bili obveščeni niti najemniki zemljišč kot tudi ne občinski svet in ostala zainteresirana javnost. Seznanjena pa sta bila samo županja in ministrstvo za notranje zadeve, zaradi česar je med prebivalstvom zavreščalo in peticija je kot taka zelo logična posledica dogajanja in arogance s strani ministrstva. Število članov v iniciativi vsak dan narašča, dejavnosti pa so podprli tako nekdanji podžupan kot tudi krajevna skupnost in častni občan Črnomlja.

Razlogov proti migrantskemu centru je več
Po besedah Kocjanove se občani gradnji migrantskega centra ne upirajo samo zaradi degradacije prostora, ampak tudi zaradi dejstva, da je občina na razvojno nizki stopnji. Kazalniki pa kažejo vztrajno padanje že vrsto let. Kocjanova je izpostavila, da je brezposelnost nad kritično mejo, povprečna bruto plača pa je od slovenskega povprečja nižja za 29 %. Podporniki civilne iniciative so prepričani, da nastanitev migrantov ne bo pripomogla k izboljšanju gospodarske rasti, ampak jo bo kvečjemu poslabšala, pri čemer je Kocjanova izpostavila področje turizma, ki bo na račun migrantov najbolj nastradalo.

Foto: STA

Foto: STA

Med prebivalci Črnomlja vlada strah
Kocjanova je opozorila, da so občani seznanjeni z dogodki v tujini, kjer se na račun migrantov povečuje stopnja kriminala, posilstev, teroristični napadi pa še dodatno povečujejo strah. Iniciativa med drugim zahteva, da se umakne vse aktivnosti za postavitev migrantskega centra na območju Bele krajine v kakršnikoli obliki, ne glede na to, ali gre za nastanitveni ali prehodni center.

Županja Črnomlja se zavzema za gradnjo migrantskega centra
Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič kot velika nasprotnica iniciative zavrača vse aktivnosti, ki so usmerjene proti postavitvi migrantskega centra v Beli krajini in jih označuje kot popolnoma nesmiselne, izvajanje aktivnosti pa po njenem mnenju širijo nepotreben strah med ljudmi. Meni, da bi bilo v primeru, da se nekaj sto migrantov pojavi na mejnem prehodu Vinica, najbolj varno, če se te nastani v centru, namesto da bi se ti prosto sprehajali po Črnomlju. Na seji je poudarila, da ji gre le za varnost občanov, in zavrnila očitke svetnice Maje Kocjan, ki je dejala, da občinski svet o nameri gradnje centra ni bil obveščen. Po njenem mnenju naj bi bil ta obveščen takoj, ko je bilo to mogoče.

Šefic zagovarja stališče, da o vsem obveščajo lokalno skupnost
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je opozoril, da se je od marca naprej migrantski tok reguliral, dodal pa, da smo še vedno priča ilegalnim migracijam na območju zahodnega Balkana in po sredozemski poti. Po njegovem prepričanju so migrantski centri nujni pri soočanju z migrantsko krizo, ker policija nima zadostnih kapacitet za izvedbo potrebnih postopkov, preden se jih vrne nazaj na Hrvaško. Ministrstvo naj bi zbiralo primerne lokacije za centre tam, kjer naj bi bilo pričakovati največji val migrantov.

Šefic je zavrnil očitke, da z občino Črnomelj ni bilo zadostne komunikacije, saj naj bi ta potekala tako ustno kot tudi pisno, pogovori pa naj bi potekali tudi na sestankih. Dodal je, da se ne namerava vmešavati v njihovo notranje informiranje, in podal prepričanje, da so popolnoma neresnične navedbe, da javnost naj ne bi bila informirana o namerah ministrstva, saj naj bi informiranje potekalo tako preko rednih stikov s predstavniki iz občine kot tudi preko sredstev javnega obveščanja.

Šefic je na vprašanje Irglove, kje vse ministrstvo namerava vzpostaviti centre, ki bodo namenjeni za migrante, odgovoril, da so sprejemno-registracijski centri predvideni v Šentilju, Lendavi, Dobovi, Beli krajini in Ilirski Bistrici, po njegovem mnenju pa druge lokacije niso izključene, saj naj bi bilo vse odvisno od usmeritve ilegalnih tokov. Center za tujce je po besedah Šefica že postavljen v Postojni in naj bi imel trenutno zadostno količino kapacitet, iskali pa naj bi tudi alternativo. Glede izpostav azilnega doma je povedal, da so lokacije objavljene v kontingentnem načrtu, ki je objavljen na spletni strani, ter dodal, da še vedno poteka iskanje dodatne lokacije, ki je nedavno potekalo v Velenju in Mariboru.

Violeta Tomić ima v Sloveniji raje migrante kot pa turiste
Poslanka Združene levice Violeta Tomić se je na predstavljena stališča Civilne iniciative Lendava in Civilne iniciative proti migrantskemu centru v Beli krajini odzvala z arogantnim zgražanjem in izjavila, da se počuti, kot da bi bila na odboru za kršitve človekovih pravic. Dodala je prepričanje, da izobešeni letaki z napisi: 1081 podpisov fašizma, 1081 podpisov ksenofobije in 1081 podpisov strahu niso vredni kaznovanja, kot to sicer predvideva zakonodaja, saj naj bi ti opozarjali na nestrpnost podpisnikov peticije, ki ne želijo sobivati z migranti.

Poslanka Združene levice Violeta Tomić (foto: STA).

Poslanka Združene levice Violeta Tomić (Foto: STA)

Tomićeva je dodala, da je naravnost začudena, da med ljudmi vlada nelagodje, ko se migranti sprehajajo po ulicah, po njenem mnenju večje nelagodje povzročajo angleški turisti. “Ne morem verjeti, da Belokranjci podpisujejo peticijo, ki tradicionalno živijo multikulturno,” je dejala. Po njenem mnenju migrantov ne bi smeli obravnavati kot sovražnikov, ampak kot ljudi, ki so v stiski in ki bežijo z vojnih območij. Prav tako se ji ne zdi problem, da migranti s sabo nosijo neznane bolezni, ki lahko ogrozijo zdravje državljank in državljanov Republike Slovenije.

Med drugim je Tomićeva izpostavila tudi, da migranti niso teroristi, čeprav smo lahko na podlagi ugotovitev obveščevalnih služb ugotovili, da temu nikakor ni tako, ter dodala prepričanje, da država zna poskrbeti za varnost državljanov. “Tako imenovani domoljubi že ne bodo tisti, ki bodo rešili Slovenijo,” je še povedala.

Med migranti je večina moških starih 20–35 let
Poslanec Žan Mahnič je opozoril na nedavne dogodke v evropskih državah, ki so zaznamovale realnost sobivanja z “miroljubnimi” migranti: opozoril je na teroristične napade, posilstva, spolno nadlegovanje, porast kriminala in še marsikaj. Vprašal se je, kako lahko moški med 20. in 35. letom zapustijo svojo državo, obenem pa govorijo, da ljubijo svojo domovino in bližnje, namreč “če bi bilo temu res tako, bi ti ostali doma in se borili.” Opozoril je, da samostojne Slovenije nikoli ne bi bilo, če bi takrat, ko je prišla Jugoslovanska ljudska armada na slovenska tla, vsi moški med 20. in 35. letom spakirali kovčke in preprosto odšli.

Mahnič je sicer dejal, da je podpornik evropske ideje, ampak da v taki Evropski uniji, v katero uvažajo migrante, ne želi živeti. Opozoril je na nevarnost zmage skrajne desnice v Franciji – Le Penove, ki se zavzema za izstop Francije iz EU, kar bi po njegovem mnenju prineslo konec Unije. “Tako, kot je Slovenska vojska bosa in lačna, bo tudi Slovenija v primeru, če bi razpadla EU.”

Žan Mahnič, Foto: STA

Žan Mahnič (Foto: STA)

Z glavo skozi zid ni mogoče iti
Mahnič je opozoril na veliko nevarnost ilegalnih migracij, saj brez varnostnih preverjanj in potnih listov k nam vstopajo ljudje, med katerimi so bili dokazano tudi teroristi, ter dodal, da so med migranti večinoma moški, med katerimi je veliko takih, ki prihajajo iz držav, v katerih ni vojne. “Ne smemo iti z glavo skozi zid, če lahko jasno vidimo, da med prebivalstvom ni podpore za sobivanje z migranti,” je dejal. Izpostavil je, da ne more verjeti, da so podpisnike peticije primerjali s fašisti, in opozoril, da to samo potrjuje tezo nekdanjega britanskega premierja Winstona Churchilla, ki je dejal, da “bodo fašisti moderne dobe sebe imenovali za antifašiste.”

Migrante iz tako drugačnega okolja je težko integrirati
Več kot očitno je, da se država ne zmeni za delovanje civilnih iniciativ, je povedal Franc Breznik in dodal, da jih opazi šele takrat, ko se te poslužijo pravnih sredstev: “Potrebno je zavedanje, da človekove pravice niso selektivne, kar pomeni, da je potrebno spoštovati vsakogar, ne samo tistega, ki nam paše.” Breznik je izpostavil, da ti migranti niso hvaležni za ponujeno pomoč, in dodal, da so bili vzgojeni v povsem drugem kulturnem okolju kot mi: “Pri nas ni normalno, da na ulicah visijo trupla, da se ženske kamenja in da se živali muči po halal-metodi.” Povedal je, da je težko ljudi, ki so tega navajeni, integrirati v slovensko oziroma evropsko družbo.

Franc Breznik (Foto: sta).

Franc Breznik (Foto: STA)

Breznik je opozoril, da gre za hibridno vojno, del katere so žal tudi migranti, in izpostavil, da je naravnost neverjetno, da bogate arabske države niso sprejele nikogar iz svoje vere: “Mi v naši državi ne potrebujemo škode, ki jo povzročajo migranti. Če jih tako zelo želijo v Nemčiji, jih pa naj v arabskih državah naložijo na svoje Lufthanse in si jih pripeljejo k sebi.” Poudaril je, da je žalostno, da se migranti zavedajo, da smo bili vzgojeni v duhu solidarnosti in humanitarnosti, ter dodal, da je žalostno, da ko se človek temu upre, dobi oznako fašista. Po besedah Breznika je naravnost žalostno, da se država toliko ukvarja z zagotavljanjem toplih stanovanj za migrante, za naše državljane pa jim ni mar.

Pomagati je potrebno vsem beguncem, ne pa ekonomskim migrantom
Vsem, ki so potrebni pomoči in res prihajajo z vojnih območij, je po besedah Irglove potrebno pomagati, ne pa tistim, ki so ekonomski migranti. “Ne smemo si zatiskati oči pred tem, kakšna je trenutno varnostna situacija v Evropi,” je dejala Irglova in dodala, da je ta žal na veliki preizkušnji. Opozorila je na pravico do spolne nedotakljivosti in zaščite dostojanstva ter pri tem spomnila na nedavna dogajanja v Evropi, ki so le-to kruto ogrozili. Opozorila je, da se vsega ne da nadzirati, kljub temu da obstaja splošna želja, da bi bilo to mogoče.

(Foto: STA)

Foto: STA

Glede na dogodke je povsem normalno, da se ljudje bojijo migrantov, je povedala Irglova in dodala, da je bilo s strani države popolnoma nedopustno, da je preko meje spuščala ljudi brez varnostnega preverjanja. Glede peticije pa je dejala, da popolnoma razume stisko ljudi, ko jih skrbi za varnost njihovih otrok in za njihovo kvaliteto življenja. “Videti je mogoče, da vlada ni primerno pristopila k dani problematiki, da bi imela lokalna skupnost večjo vlogo in bi bila bolj informirana,” je dejala in opozorila, da v Lendavi pri postavitvi migrantskega centra ni bilo soglasja s strani prebivalcev.

N. Ž.