Državna hinavščina: Spomenik žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam, v okolici pa kipi v čast Kidriču, Kardelju in Mačku Matiji

V četrtek bomo na Kongresnem trgu priča odkritju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam, ki se je bodo udeležili predsednik države Borut Pahor, premier Miro Cerar, predsednik državnega zbora Milan Brglez in predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Poleg tega bo ob odkritju potekala tudi molitev, namenjena žrtvam, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Vse bi bilo lepo in prav, če aktualna post komunistična oblast dogodka ter spomenika ne bi ponovno oskrunila z lažmi, da “gre za spomenik vsem žrtvam in z vojnami povezanimi žrtvami.” Dejstvo je, da je največ Slovencev umrlo v povojnem času, ko bi moral vladati mir, namesto tega pa so komunisti pričeli s krvavo morijo in genocidom nad lastnim narodom, poleg tega pa bodo okoli spomenika “sprave” in demokratičnih ustanov še vedno stali spomeniki odgovornih zločincev.

Postavitev spomenika poteka v skladu z novelo zakona o vojnih grobiščih iz leta 2009, po tem, ko je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na podlagi javnega natečaja izbralo idejo za spomenik štirih arhitektov: Roka Žnidaršiča, Mojce Gabrič, Sama Mlakarja in Žige Ravnikarja. Spomenik na zunaj predstavlja dva v temelju povezana stebra slovenskega naroda, ki naj bi metaforično predstavljala enotnost v dvojnosti, na njem pa bo zapisan posvetilni napis Otona Župančiča: “Domovina je ena nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt.”

Maketa spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. (Foto: Matic Štojs)

SDM z akcijo opozoril, da Kidrič nima prostora v demokraciji
Parlament EU in države, ki so se podobno kot Slovenija v preteklosti soočile s komunistično diktaturo, so obsodile tovrstna obeležja, Slovenija pa je seveda svetla izjema, saj se pri nas 25 let od osamosvojitve bohotijo kipi in spominska obeležja, ki so posvečena zločincem komunistične diktature. V neposredni bližini predsedniške palače se nahaja spomenik, posvečen Borisu Kidriču, ki predstavlja enega izmed najhujših zločincev v času komunizma, ki je odgovoren za množične povojne poboje.

Pred tremi leti so se v podmladku SDS iz tega razloga odločili, da opozorijo na simboliko, ki jo Kidrič predstavlja in s pomočjo črne vrečke za smeti prekrili njegovo glavo ter napis na kipu, s čimer so kip anonimizirali. Takratni podpredsednik in zdajšnji predsednik SDM Žan Mahnič je povedal, da so se za tovrstno akcijo odločili, ker Kidrič predstavlja simbol totalitarizma ter kršenja in zatiranja človekovih pravic in dodal, da je simbol tega, kar ne spada v demokracijo.

Foto: STA

Namesto, da bi se vladajoči ob tovrstni akciji streznili in naredili kaj, da Slovenija ne bi predstavljala države članice EU, ki časti sistem, ki je odgovoren za smrt preštevilnih nedolžnih Slovenk in Slovencev, pa smo še vedno priča številnim kipom. Kip Kidriča je včasih stal v Kidričevem parku, potem pa so tega preimenovali v park Sveta Evrope, ki predstavlja organizacijo, ki se zavzema za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in katere članstvo predstavlja predpogoj za vstop v EU. Res naravnost zgrešeno glede na Kidričev renome.

Slovenska realnost so kipi v čast Kardelju, Titu in Mačku Matiji
V bližini hrama demokracije, torej stavbe Državnega zbora RS, lahko naletimo na kip Edvarda Kardelja, ki je iz Beograda ukazoval množične zunajsodne poboje leta 1945 in vse življenje hlapčeval Josipu Brozu Titu, ki ga je celo Ustavno sodišče RS označilo kot zločinca. Na območju Kočevskega Roga, kjer se nahajajo grobišča množičnih grozljivih pobojev komunistične revolucije, pa lahko najdemo celo spominsko znamenje Ivanu Mačku Matiji, zločincu, ki je znan kot prijatelj fašistov in likvidator Slovencev. Na podlagi izpovedi prič pa naj bi bil sposoben celo lastnoročnih umorov in zločinov, ki so pretresla celo njegovo lastno sestro, ki je preminila v nepojasnjenih okoliščinah. Možno je, da je bil za njeno smrt odgovoren sam ali pa je njen umor naročil.

Foto: YouTube

Glede na to, da si lahko poleg naštetih kipov v Velenju, Brdu pri Kranju in vasi Gabrje pri Novem mestu ogledamo še podobo maršala Tita, ki je bil na čelu tovrstne morije, se opravičeno vprašamo, na kakšno vrsto pomiritve naj bi spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanimi žrtvami kazal, glede na to, da prej ne poskrbijo za odstranitev zločincev, ki so smrt žrtev povzročili. Če bi se to zgodilo, bi dejansko lahko govorili o nekakšni spravi in bi lahko z veseljem pozdravili simboliko, ki naj bi jo kip predstavljal. Številni opozarjajo, da obstaja možnost, da bo postavitev tega kipa predstavljala še eno izmed partijskih prevar, kot je bila tista iz julija 1990 s spravno mašo v Kočevskem Rogu, ko je postkomunistična elita pred javnostjo želela oprati svoje ime in doseči, da bi žrtve odpustile rabljem iz komunistične nomenklature. Vidimo lahko, da ista elita vlada še naprej, zato tranzicija ni uspela, Slovenija pa je obstala in še vedno ni našla evropske poti. Do kdaj še?

H. M.