Zaradi neizpolnjevanja zavez Evropski komisiji glede privatizacije NLB bo ta prisiljena v okviru novih omejevalnih ukrepov zapreti še 15 poslovalnic. Tako bodo številni manjši kraji ostali brez bančne poslovalnice, kot pa je možno samo v državnem podjetju, pa v okviru tega sploh ne bodo zmanjšali števila zaposlenih. Banko smo morali zaradi negospodarnega ravnanja vodstev že večkrat dokapitalizirati državljani.
Ker Slovenija ni izpolnila svoje prvotne zaveze Evropski komisiji, glede na katero bi morala našo največjo državno banko NLB vsaj delno privatizirati do konca leta 2017, mora slednja zapreti 15 svojih poslovalnic. 14 jih bo zaprla že z decembrom, še eno pa do junija prihodnje leto, poroča STA. Tako bodo številni manjši kraji ostali brez svoje edine bančne poslovalnice, NLB pa obljublja, da bodo stranke obvestili o prenosu poslovanja v poslovalnico naslednico. Takšni ukrepi najbolj prizadenejo prav starejše prebivalce.
Kje vse bo NLB zapirala poslovalnice?
NLB 3. decembra zapira poslovalnice Videm-Dobrepolje, Borovnica, Rakek, Ormož, Dobova, Sežana, Žužemberk, Gornji Petrovci, Križevci pri Ljutomeru, Gorenje, Črna na Koroškem, Jarše, Moravče in Ig. Do konca junija prihodnje leto pa bodo zaprli še poslovalnico Dalmatinova v Ljubljani.
Kljub zapiranju poslovalnic pa naj bi na NLB obljubili tudi, da v okviru zapiranja poslovalnic ne bo prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih, zato se pojavljajo dvomi o vplivu zapiranja poslovalnic na poslovanje banke. Povsem mogoče je, da bo to le znižalo ceno banke ob prihajajoči privatizaciji. Mreža NLB v Sloveniji je sicer konec lanskega leta obsegala 108 poslovalnic in 557 bankomatov, v okviru racionalizacij pa so že zapirali večje število svojih poslovalnic. Lani so jih tako zaprli 5, v okviru večje racionalizacije leta 2014 pa kar 22. Ker NLB ni bila vsaj delno privatizirana do konca leta 2017, je Evropska komisija določila nov rok in prilagodila t. i. izravnalne ukrepe. Takšni omejevalni ukrepi so sicer namenjeni temu, da NLB zaradi leta 2013 prejete državne pomoči ne bi bila deležna pretirane konkurenčne prednosti na trgu.
Bolj kot dostop državljanov do banke globoko državo skrbi njihov osebni bankomat!
Kriteriji pri izbiri poslovalnic, ki jih bodo zaprli, naj bi bili donosnost, obseg poslovanja in možnost prenosa poslovanja v drugo poslovalnico. Vlade Mira Cerarja, ki bi do leta 2017 morala NLB vsaj delno privatizirati, očitno niso skrbeli omejevalni ukrepi, zaradi katerih je NLB prisiljena zapirati poslovalnice v manjših krajih, kar bo še dodatno poslabšalo kakovost življenja na podeželju. Odločitev o tem bi novi lastnik lahko prosto sprejel na podlagi trga in prav verjetno je, da bi v naštetih krajih lahko še naprej imeli bančno poslovalnico. Glavni cilj globoke države je očitno prav to, da kljub številnim aferam, ki NLB pretresajo zadnja leta, to banko čim dlje ohranijo kot osebni bankomat.
J. Ž.