[EKSKLUZIVNO] Evropska komisija začela s preiskavo Jankovića in Lekarne Ljubljana, zaradi katere državi grozi večmilijonska kazen

Zoran Janković (foto: STA)

Z ministrstva za finance smo prejeli dokument Evropske komisije, ki potrjuje, da je Evropska komisija začela preiskavo o nedovoljeni državni pomoči v višini 35 milijonov evrov, ki jo je Mestna občina Ljubljana (MOL) podelila javnemu podjetju Lekarna Ljubljana. V primeru, da bo sum nedovoljene državne pomoči tudi potrjen, lahko Evropska komisija kršiteljem naloži visoke mandatne kazni in zahteva vračilo celotnega zneska nedovoljene pomoči, skupaj z obrestmi za obdobje do 10 let nazaj. Kazni za Jankovićeve nasedle in zgrešene projekte bomo tako kot do sedaj plačali davkoplačevalci. 

Konec meseca maja smo pisali, da je pritožbo na Evropsko komisijo vložila Petra Žagar, lastnica Lekarne Kosobrin, saj ji je župan občine Škofljica, Ivan Jordan, onemogočil poslovanje, na razpisu pa je favoriziral “Jankovićev” javni zavod Lekarna Ljubljana. S tem je oškodoval sredstva občine, omejeval zasebno podjetniško pobudo in konkurenco ter utrdil monopol Lekarne Ljubljana za 25 let. Meseca avgusta je omenjeno delovanje za časovno obdobje desetih let pod drobnogled vzela Evropska komisija in zahtevala od ministrstva za finance in ministrstva za zdravje, da pojasnita številne zadeve, ki so v evropskem prostoru prepovedane in hudo kršijo temeljne evropske predpise. Ob tem je potrebno poudariti, da so bili državni regulatorni organi za dogajanje v Mestni občini Ljubljana in v javnem podjetju Lekarna Ljubljana popolnoma slepi.

Evropska komisija tako preiskuje in zahteva od države odgovore o posojilu v višini 35 milijonov evrov, ki ga je odobrila MOL in ga javni zavod Lekarna Ljubljana sploh ni odplačeval. Pojasnila zahtevajo tudi o brezplačni podelitvi stavbne pravice na zemljišču za gradnjo lekarne ter izključno pravico za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju občine Škofljica, ki ju je odobrila občina Škofljica. Prav tako pa bodo morali pojasniti podelitev koncesij brez plačila koncesijske dajatve 24 občin za opravljanje lekarniške dejavnosti. Država je dopis komisije prejela 9. avgusta, za odgovor pa je imela 20 dni.

Slovenski lekarniški sistem izrazito monopolen
Izkoriščanje javnih zavodov za prevladujoč položaj na trgu je najbolj brutalen ravno na lekarniškem področju, kar je v popolnem nasprotju z vlogo javnih zavodov. Ti namreč ne pridobivajo dobička, temveč presežek, ki gre v občinski proračun. V Mestni občini Ljubljana javni zavod Lekarna Ljubljana to s pridom izkorišča, saj ne deluje kot zavod, temveč se obnaša kot podjetje in s prevladujočim položajem ogroža zasebne lekarne. Sicer v javnosti radi razglašajo, da delujejo v javnem interesu, vendar te floskule skozi dražje in manj kvalitetne storitve vedno plačajo končni uporabniki.

Slovenija bo tako morala pojasniti Evropski komisiji odnos med zasebnimi, javnimi in bolnišničnimi lekarnami. Predvsem je vprašljiva prodaja medicinskih izdelkov pod enakimi pogoji in konkurenčnost zasebnih lekarn z javnimi. V normalnih pogojih bi morale vse lekarne delovati kot družbe z omejeno odgovornostjo ter med seboj tekmovati pod enakimi pogoji – s ceno in kvalitetnimi storitvami. Zavode pa bi morali ustanavljati tam, kjer ni tržnega interesa in je potreba po lekarniških storitvah vseeno prisotna.

Zasebne lekarne plačujejo trikrat več davkov
Predmet pritožbe pri Evropski komisiji je tudi neenaka obdavčitev zasebnih lekarnarjev, ki za isti promet plačujejo skoraj trikrat več davka kot javni lekarniški zavodi v lasti občin. Posledično so zasebni lekarnarji v veliko slabšem položaju in zato manj konkurenčni. Zaradi neenake obdavčitve je bil v zadnjem desetletju proračun Republike Slovenije oškodovan za več kot 15 milijonov evrov. Vprašljivo je tudi ravnanje ministrstva za finance, ki dopušča kršenje zakona o javnih financah: gre namreč za neenako obdavčitev enakih storitev ter posledično oškodovanje proračuna RS. Stanje, ko so enake storitve obdavčene različno samo zaradi drugačne pravnoorganizacijske oblike, predstavlja diskriminacijo in prav tako pomeni očitno kršitev pravil EU.

Primerljiv izračun kaže, da je državno favorizirana Lekarna Ljubljana v letu 2014 plačala 350.021 evrov davkov, medtem ko bi zasebni lekarnar pod enakimi pogoji plačal 985.543 evrov, kar je skoraj dvakrat več. To pomeni, da je vseh 24 občinskih lekarn poravnalo davke v višini 921 tisoč evrov namesto 2.763.000 evrov. Javne lekarne so tako v desetih letih prejele kar 18 milijonov evrov državne pomoči. 

Bistvo javnih zavodov, ki jih ustanovi država, je v njihovi posebni pravnoorganizacijski obliki – so namreč osebe javnega prava. Ker pa je njihova oblika neprofitna, je ne varuje 49. člen Pogodbe o delovanju EU, kot je to v primeru zasebnikov. Zaradi tega javni zavodi nimajo enake svobode ustanavljanja, kot jo imajo druge pravne oblike, ki ustvarjajo dobiček in plačujejo davke. Direktorji zavodov pa so po zakonu javni funkcionarji.

Si bo država upala ustaviti Jankovića?
Lekarna Kosobrin se je za postopek pred Evropsko komisijo odločila zaradi neodzivnosti Javne agencije RS za varstvo konkurence, ki se do sedaj ni odzvala na predstavljeno omejevanje konkurence ter mačehovski odnos države do zasebnih lekarnarjev, saj do danes naštetih kršitev konkurenčne zakonodaje EU ter kršenja mednarodnih pogodb ni preprečila in ustrezno sankcionirala. Hkrati vlado in zakonodajalca še pozivajo, da takoj izenačita pogoje zasebnih lekarn z javnimi zavodi ter tako omogočita zakonito in pošteno konkurenco na trgu lekarništva v Sloveniji. V kolikor bo Evropska komisija ugotovila kršitve konkurenčne zakonodaje EU, bodo oškodovanci vložili tudi odškodninske tožbe.

Kako so na zahtevo Evropske komisije odgovorili na zastavljena vprašanja in očitke na ministrstvu za zdravje in ministrstvu za finance, kjer so pripravljali uradni odgovor, smo omenjeni ministrstvi povprašali tudi v naši novinarski hiši. Na odgovore še čakamo.

Janković preiskavo Evropske komisije vzel osebno – to naj bi bilo zgolj pismo užaljene farmacevtke
Odločitev Evropske komisije, da ga preiskuje, pa je komentiral tudi sam župan Janković: “To je njihova (od Evropske komisije, op.p.) pravica in so dobrodošli v Ljubljani. Rad bi pa videl bolj konkretno, kako gre ta državna pomoč Lekarni Ljubljana. To bi označil bolj kot pismo užaljene farmacevtke, ki je imela zasebno lekarno, pa jo je izgubila – zakaj jo je izgubila, pa naj se obrne na tisto občino, kjer jo je izgubila. Poslala je pač to pismo, komisija reagira, ampak z mirno vestjo čakam. Država bo z lahkoto odgovorila. Prebral sem tudi neko novo tezo, da zasebniki plačujejo več davka kot javni sektor. Ta je pa lepa! Pa ne bom komentiral, naj poskusi to dokazat. Ta zasebna farmacevtka je tudi meni pisala pismo, če sem ga dobro razumel, bi bila pripravljena na neko poravnavo, pa ne vem, če bi se poravnavali. Ona celo dopoveduje o neki črni gradnji v Grosupljem. Za črne gradnje se ve, kdo je zadolžen – druga občina, ki tudi nima nič s tem, razen osnovnega načrta,” je vidno sprovociran odgovoril Janković ter dodal, da ga gospa ni izsiljevala, temveč mu je zgolj predlagala poravnavo: “Gospa mi je napisala pismo, v katerem je predlagala neko poravnavo, jaz pa ne vem, o čem bi se poravnavala.”
Kako pa Janković komentira odobreno pomoč Lekarnam Ljubljana?
“Zelo jasno sem povedal, da ni bilo nobene pomoči. Bi bil pa zelo vesel, če bi se vlada odločila in bi nam dala 20, 30 milijonov evrov. Ni bilo nobene pomoči in kot sem rekel, komisija je dobrodošla.”
Potem trdite, da teh 35 milijonov evrov, ki naj bi bili odobreni za Lekarno Ljubljana, ne obstaja?
“Jaz jih nisem videl. Mislim, da je problem v tem, ker nekdo ne zna brati bilance. Po eni strani nam očitajo, da mi kot ustanovitelji Lekarne Ljubljana jemljemo dobiček Lekarni Ljubljana, kar je dejstvo. To se vidi tudi v vseh proračunih, kdor jih zna brati in jih hoče brati. Po drugi strani pa naj bi dali pomoč. To dvoje ne gre skupaj.”

M. P., M. S.