[EKSKLUZIVNO] Razkrivamo: Leva politična elita je leta 2009 vedela za pranje denarja v NLB!

Foto: STA

Razkrito pranje denarja v NLB je škandal mednarodnih razsežnosti, za katero je odgovorno tudi vodstvo države v času od 2009, ko je bil predsednik vlade Borut Pahor, predsednik države Danilo Türk in ko so nekdanji udbovci na čelu z Isajlovićem in Zemljaričem pridobili še dodaten vpliv.

Spomnimo se, da je Pahorjev minister za finance Franci Križanič za svetovalca pripeljal Draga Isajlovića, nekdanjega agenta SDV, ki ga je po zgroženosti v javnosti nadomestil Tomislav Malnarič, prav tako nekdanji uslužbenec SDV, ki je bil zadolžen za t. i. črne finance. Samo za naivne je zgodba, da so najbolj odgovorni za to pralnico v NLB takratno vodstvo, to je Draško Veselinovič, Matej Narat in Miran Vičič oziroma Božo Jašovič z ekipo, ki je NLB prevzel septembra 2009. Za pranje denarja so seveda vedeli in ga omogočili, dovoljenje in naročilo je prišlo od drugod.

NLB – pralnica denarja neverjetnih razsežnosti
Tuje banke, kot je švicarska UBS, so iranskemu državljanu Iraju Farrokhzadehu in njegovim sodelavcem leta 2008 zaradi sumljivih transakcij zaprli transakcijski račun in takoj za tem so Iranci račune odprli pri NLB. Farrokhzadeh, kot lastnik podjetja Farrokh ltd s sedežem na Britanskih deviških otokih, in podjetjem Farrokhzadeh partnership Co, je v NLB odprl račun 12. decembra 2008, to je v prvih dneh, ko je vlado prevzel Borut Pahor. Farrokzadeha na NLB seveda niso preverjali, že po priimku bi morali vedeti, da je po poreklu iz Irana, čeprav je imel poleg iranskega tudi britanski potni list.

Kmalu po odprtju transakcijskega računa je prek NLB stekel izjemno živahen denarni promet, ki se je ob koncu obdobja velikega pranja denarja v NLB bližal milijardi dolarjev, mesečno pa se je prek NLB opralo tudi do 80 milijonov evrov. Nakazila na NLB so prišla pretežno iz Export Development Bank of Iran, ki je bila po Uredbi Sveta EU 668/2010 na seznamu pravnih oseb, za katere so veljali omejevalni ukrepi. Farrokzadeh je kmalu za tem ustanovil še dve podjetji, to je Al Samaa ltd in GLS Service, ki sta prav tako poslovali prek NLB. Na račun Farrokzadehovih podjetij so v NLB prihajali velikanski zneski, ki pa so se nato razpršili na tisoče – bilo jih je več kot 9.000 – manjših nakazil po vsem svetu, tako na račune v davčnih oazah kot tudi v domala vseh evropskih državah. Tuje banke so takoj opazile, da pri teh poslih nekaj ni v redu, NLB je dobila več kot 400 intervencij od tujih bank, saj so te banke zavračale plačila. Ker je postalo preveč vroče, je Iranec s svojimi tovariši konec leta 2010 zaprl račune in si poiskali drugo NLB, kjer je prav tako možno pranje denarja v takšnih razsežnostih, kot v naši državni banki. To so našli v Moskvi, v eni od ruskih bank.

Pri tem je zanimivo, da je Banka Slovenije vedela za to nenavadno dogajanje v NLB, toda sklep o prepovedi poslovanja s temi Iranci je izdala šele 14. 12. 2010, uprava NLB pa ga je izpolnila 23. 12. 2010. Oboje se je zgodilo že krepko po tem, ko je Iranec že posloval prek ruskih bank. Škandalozno poslovanje v primeru pranja denarja se kaže še na mnogih drugih točkah. V banki, ki smo jo sanirali z našim denarjem, je Iranec opravil poslovanje brez provizije, torej zastonj oziroma zelo poceni. Kdo in zakaj mu je omogočil takšno darilo? NLB je Irancu odprla še Proklik, da je lahko prek interneta sam in udobno urejal finance. Nekdo v slovenski bančni in politični strukturi je s tem poslom bajno bogatel in najbrž tudi obogatel. Iranec Farrokhzadeh je bil v Ljubljani opažen novembra 2010 in prav zanimivo bi bilo vedeti, s kom se je takrat srečal.

O pranju denarja v NLB so vedeli: Türk, Pahor, Žbogar, Križanič, Kresalova, Goršek …
Če se še malo zaustavimo pri datumih: Farrokhzadeh je račun pri NLB odprl 12. 12. 2008, Urad za preprečevanje denarja pod vodstvom Andreja Plausteinerja je Sovo o sumljivih transakcijah na iranskih računih pri NLB uradno obvestili šele 12. 8. 2010, pa še to le z delnimi informacijami. Šele 24. 11. 2010 je Sova o sumu kršenja embarga, financiranja terorizma, prolifereciji (to je nedovoljeni trgovini z orožjem) in pranju denarja velikih količin s strani iranskega državljana in finančnih ustanov prek NLB obvestila takratni slovenski državni vrh, to je predsednika države dr. Danila Türka, predsednika Boruta Pahorja, zunanjega ministra Samuela Žbogarja, finančnega ministra Francija Križaniča, notranjo ministrico Katarino Kresal, direktorja policije Janka Gorška ter svetovalca pri predsedniku RS Darka Lubija. Poudarjam –  uradno obvestili, kajti obstaja velika verjetnost, da je kdo od omenjenih za to pranje denarja vedel že veliko prej in je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da se ne naredi nič oziroma se te rabote prekrijejo.

Prek iranskih računov v NLB tudi nakazila za Acroni in MLM, d. d.
Sova je za to pralnico denarja vedela zelo zgodaj, francoska tajna služba je namreč po naših informacijah, ki izvirajo iz preverjenega vira, iskala podatke o teh iranskih podjetnikih že kmalu po tem, ko so odprli račun pri NLB in začeli poslovati prek naše banke. Francozi so namreč odkrili, da prek teh računov plačujejo agente iz Irana, ki so vohunili v Aerospace in Agenciji za jedrsko varnost. Sova pa v letnem poročilu za 2010 le obrobno omenja primer kot nek sumljiv posel pri proliferaciji z državami, ki so pod mednarodnim embargom. Prek iranskih računov pri NLB so šla plačila tudi dvema podjetjema v Sloveniji, to je Acroniju in MLM, d. d.

Nagrada za pranje denarja končala na računih omrežja, ki je ugrabilo državo
Do danes pri slovenskih akterjih pranja denarja ni bilo nobene hišne preiskave, kljub utemeljenemu sumu storitve najhujših kaznivih dejanj, velikega obsega, z velikanskimi mednarodnimi posledicami, noben pristojen organ v Sloveniji do današnjega dne ni izdal nobene kazenske ovadbe. Že ti podatki, ki smo jih nanizali, kažejo na to, da se je celotna veriga vpletenih, od operativcev in dveh uprav NLB do Urada za preprečevanje denarja pa do ministrstva za finance, policije in Sove, trudila, da to dejanje omogoči, prikrije in na koncu opravičuje, namesto da bi to preprečila ali preganjala. Škandalozen odgovor direktorja uprave kriminalistične službe Branka Japlja, ki v svojem pisanju Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ne pove nič oziroma niza le splošne policijske floskule z navajanjem zakonov, kaže na to, da policija očitno dela na prikrivanju tega kriminala tudi danes.

Bili bi zelo naivni, če bi mislili, da ob tako visoki vsoti opranega denarja ni nekaj malega kapnilo v žep tudi tistim ljudem v banki, ki so ta posel omogočili. Večina denarja, kot nagrada za to pranje denarja, pa je seveda končala na računih omrežja, ki je ugrabilo slovensko državo. Na računu NLB, ki smo jo dvakrat sanirali slovenski davkoplačevalci, ni ostalo prav nič, čeprav so drugod Iranci za takšne rabote plačevali tudi do 30 odstotkov od velikih transakcij. Še več. Kot smo že omenili, uprava NLB je Irance pri pranju denarja oprostila celo plačila za transakcije pri prilivih. Kar je po svoje tudi razumljivo in enostavno pojasniti, saj so ta plačila šla na druge račune, ne na NLB. Zato so med več kot 9.000 računi, na katere se je iz NLB razpršil črni iranski denar, očitno tudi računi tistih, ki v Sloveniji obvladujejo banke, policijo, Sovo, Urad za preprečevanje pranja denarja in druge institucije, ki bi morale ukrepati, pa vse do danes niso.

Če je do te bančne eksplozije še kdo v Sloveniji verjel, da imamo Slovenci v lasti svojo državo, se je od te iluzije zdaj zagotovo poslovil. Državo so nam ukradli. Dobra novica ob tej tragični ugotovitvi pa je, da si jo lahko z dosledno raziskavo te milijardne pralnice iranskega denarja pridobimo nazaj. Čas bi že bil.

Miro Petek