Predsednik vlade Miro Cerar je v pismu predsedniku Evropskega parlamenta v zvezi s predlogom Milana Zvera, da se v prostorih Evropskega parlamenta postavi spominsko obeležje, ki bi opominjalo na več kot 200.000 žrtev komunističnega genocida med in po drugi svetovni vojni v Sloveniji, zapisal kar nekaj zavajajočih trditev. Zlasti pa je namerno izpustil nekatera dejstva, ki njega in njegovo stranko postavljajo v drugačno luč, kot jo prikazuje v pismu evropski javnosti, je v pismu zapisala Eva Irgl.  

Eva Irgl kot predsednica komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti in kot poslanka SDS že dolgo opozarja, da bi morali vprašanja po vojni pomorjenih že zdavnaj rešiti na civilizacijski način.

Po njenem mnenju je grob namreč neodtujljiva pravica vsakega posameznika, država pa je dolžna zagotoviti pieteten pokop, da vse žrtve, ki jih je na različne zverinske načine pomorila komunistična oblast po vojni, ne bodo več ležale v rudniških jarkih in rovih ter zagrebene v gozdovih. “Zavedam se odgovornosti, ki bi jo morali imeti vsi skupaj do pomorjenih, zato se moram odzvati na nedavni zapis in obtožbe predsednika vlade na pobudo Milana Zvera,” je Irglova zapisala v odzivu.

Zavračajo resolucije in ne pokopljejo mrtvih
Poslanka SDS je Miru Cerarju še očitala, da v svojem pismu predsedniku Evropskega parlamenta ni nikjer navedel, da slovenski politični vrh ni nikoli obsodil vseh treh totalitarizmov, o čemer sicer govori Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, na katero se tudi sam sklicuje: “Zamolči, da so poslanci njegove stranke že dvakrat zavrnili sprejem omenjene resolucije v Državnem zboru, leva politična opcija v različnih sestavah pa že trikrat.”

Premier Cerar tudi zapiše, da je njegova stranka z opozicijsko Novo Slovenijo sprejela zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, pri čemer pa ne pove, da po vojni pomorjeni še vedno niso dobili svojega groba. “Pozabil je tudi omeniti, da je v Sloveniji še veliko neraziskanih področij, ki v sebi skrivajo posmrtne ostanke po vojni pomorjenih,” je dodala Irglova.

Omejujejo dostop do arhivov
Irglova Cerarju očita tudi, da v pismu Martinu Schulzu nikjer ne zapiše, da se v Sloveniji še vedno omejuje dostop do arhivskih gradiv, pri čemer prav Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu govori o tem, da je treba arhive – tudi arhive nekdanje tajne politične policije – odpreti v celoti. Nikjer tudi ne navede, da je koalicija levih strank sprejela arhivski zakon, s katerim so izenačili žrtve in storilce kaznivih dejanj.

Odziv nedostojen za predsednika vlade
Za predsednico komisije za človekove pravice je odziv predsednika vlade na povsem civilizacijsko in pietetno pobudo evropskega poslanca Zvera nedostojen in nesprejemljiv. “Predsednik vlade namreč predstavlja avtoriteto in kredibilnost države v širšem mednarodnem okolju, zato mora skrbno in odgovorno izbirati besede, zlasti glede bolečih poglavij slovenske in evropske zgodovine,” meni Irglova. Prav tako se po njenem mnenju Cerar in člani koalicije levih strank že leta izogibajo osnovni razpravi o zločinih nacizma, fašizma in komunizma, ki so del skupne in boleče evropske preteklosti.

M. P.