Evropski parlament za intenzivno preiskovanje Panamskih dokumentov

Foto: Pixabay

Preko 100 medijskih organizacij, 80 držav, številne banke, pravniki, 11,5 milijonov razkritih dokumentov in veliko število znanih obrazov. To so akterji v tako imenovanih Panamskih dokumentih, aferi, ki je izbruhnila v lanskem letu.

Buren odziv s strani vseh vpletenih je pripeljal do oblikovanja odbora PANA v Evropskem parlamentu, to je preiskovalnega odbora, ki bo na podlagi razkritij Panamskih dokumentov preučil domnevne kršitve in nepravilnosti v povezavi s pranjem denarja in z izogibanjem davkom.

Polnopravna članica tega odbora je tudi evropska poslanka Romana Tomc (SDS/ELS): Ni bilo medija, ki o aferi ne bi poročal, ne v tujini, ne doma v Sloveniji. Po družbenih omrežjih se je vsul plaz komentarjev in zahtev, da je res skrajni čas, da nekaj naredimo. Ali bo to res tako, je odvisno tudi od tistih, ki imajo informacije. Močno upam, da ne bo ostalo le pri besedah in da se bo zaradi ugotovitev, do katerih bo prišel odbor PANA, zožil prostor za goljufije. Nekaj je že bilo narejenega, saj smo v lanskem letu sprejeli zakonodajo, ki zahteva avomatično izmenjavo podatkov, a to je šele začetek.”

Romana Tomc

Romana Tomc

Namesto ‘padanja glav’ v javnost prišlo le nekaj imen
Na domačih tleh je bila zagotovo največ pozornosti deležna informacija, da se je v mrežo Panama Papers ujelo tudi 78 Slovencev. A za razliko od razkritij v tujih medijih, zaradi katerih so padale glave, je v Sloveniji prišlo v javnost le nekaj imen. Selektiven pristop vzbuja dvom glede poštenih namenov in obravnavanja vseh vpletenih po enakih merilih. Načinu, kako smo se v Sloveniji lotili obravnavanja afere Panama Papers, bi Shakespeare rekel “veliko hrupa za nič”. Nekaj kolateralne škode najbrž bo, večina pa bo verjetno zgodbo preživela v anonimnosti in nepoškodovana,” je poudarila Romana Tomc.

Težave pri zbiranju dokumentacije
Na včerajšnjem sestanku odbora PANA so člani poudarili, da imajo težave pri zbiranju dokumentacije in dejstev. Številne države se izogibajo sodelovanju, prav tako institucije, banke, odvetniki in drugi posredniki, ki so v aferi igrali pomembno vlogo. Njihova vedenja in dokazi pa so tisti, ki bi razkrili veliko prepotrebnih informacij za ukrepanje. Le s tem bi lahko Evropska unija enotno in odločno stopila na prste tistim, ki nelegalno izkoriščajo davčne oaze.

Evropska poslanka Tomčeva je ob tem pozvala, da “tudi v Sloveniji delujejo podjetja in posamezniki, ki se skrivajo v davčnih oazah. Kot članica preiskovalnega odbora bi rada pripomogla k bolj učinkovitemu delu v boju proti davčnim utajam. Zagovarjam spodbudno in transparentno davčno okolje in obsojam davčno utajevanje. Prav tako ne sprejemam sprenevedanja in dvojne morale tistih, ki zahtevajo ukrepanje, a ne naredijo nič, da bi do tega res prišlo. Zato pozivam vse, ki razpolagajo z informacijami, ki bi lahko koristile pri delu odbora, še zlasti slovenske medije, naj sodelujejo. Prepričana sem, da lahko skupaj naredimo nekaj za to, da se denar, ki bi ga sicer lahko namenili za višje pokojnine, zdravstvo, šolstvo in še kaj, ne bo izgubljal v davčnih oazah,” je zaključila Romana Tomc.

M. P.