[FOTO ZGODBA] Spomin lahko malce zbledi, a slika ne laže: Tako smo prišli do lastne države

Foto:Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Slika ne laže, spomin pa lahko po 26 letih tudi malce zbledi. Da se to ne bi pripetilo ob 26. obletnici slovenske države, skrbimo s fotografijami iz obdobja slovenskega osamosvajanja. Zgodba se začne z izdajo 57. številke Nove revije, ki je osnovala slovenski nacionalni program, sledita afera JBTZ in prve demokratične volitve, ostalo je zgodovina.

Foto: STA

Foto: STA

Naslovnica 57. številke Nove revije, ki je temeljito pretresla domačo akademsko sceno. V tej številki so bili objavljeni prispevki za slovenski nacionalni program, ki so postali programski temelj slovenskega osamosvajanja. Prispevke so med drugimi napisali Jože PučnikDimitrij Rupel, filozofa Ivo Urbančič in Tine Hribar, pisatelj Drago Jančar in drugi. Slovensko komunistično oblast, ki je prisegala na Jugoslavijo, je 57. številka zelo razjezila. Z uredniškega mesta se je moral med drugim posloviti Rupel.

Foto: MNZ

31.  maja 1988 je Služba državne varnosti (bolj znana kot UDBA) aretirala Janeza Janšo, takratnega kolumnista tednika Mladina in kandidata za predsednika mladinske organizacije ZSMS. Slovenska komunistična oblast, na čelu katere je bil Milan Kučan, je nato Janšo izročila Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), ki je želela zatreti vse demokratične sile v Sloveniji, ki so se zavzemale za suverenost Slovenije.

Foto: MNZ

Foto: Tone Stojko – Muzej novejše zgodovine Slovenije.

V podporo zaprtemu Janši, Ivanu Borštnerju in Davidu Tasiču je Odbor za varstvo človekovih pravic 21. junija 1988 na ljubljanskem Kongresnem trgu organiziral množični shod, ki se ga je udeležilo okrog 50 tisoč ljudi. To je bil začetek slovenske pomladi.

Fotozgodba: Tako smo prišli do lastne države 1

Foto: Tone Stojko – Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Viktor Blažič na protestnem večeru Društva slovenskih pisateljev (DSP) v času procesa proti četverici JBTZ  (Janša – Borštner – Tasič – Zavrl). Društvo, ki ga je takrat vodil Rudi Šeligo, je bilo eno od žarišč demokratičnega gibanja. Slovenski pisatelji so bili takrat vneti nasprotniki centralističnih sil v tedanji Jugoslaviji. DSP je februarja 1990 izstopil iz Društva jugoslovanskih pisateljev, kar je bila simbolna napoved slovenskega odhoda iz Jugoslavije.

Foto: MNZ

Foto: Tone Stojko – Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Sodni proces proti četverici se je končal 27. julija 1988 – takrat je četverico, ki so bili obsojeni na zaporne kazni, pred vojaškim sodiščem na Roški pričakalo okoli 10 tisoč podpornikov. Čeprav so številni pričakovali, da obsojencem ne bo treba v zapor, je slovenska komunistična oblast pod vodstvom Milana Kučana četverico pozneje odvedla na prestajanje zaporne kazni.

Foto: MNZ

Foto: Tone Stojko – Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Leta 1989 so v Sloveniji začele nastajati nove politične stranke. Nekatere od teh so jeseni tega leta ustanovile Demokratično koalicijo Slovenije (s kratico: Demos). Na fotografiji iz januarja 1990 vidimo staroste slovenske politike: Jožeta Pučnika, predsednika Slovenske kmečke zveze Ivana Omana, Dimitrija Rupla, Marjana Podobnika in druge.

Foto: MNZ

Foto: Tone Stojko – Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Slovenski komunisti so morali slednjič s stisnjenimi zobmi dovoliti večstrankarske volitve. Na njih – aprila 1990 – je na skupščinskih oziroma parlamentarnih volitvah slavila koalicija Demos. Bolj uspešni so bili komunisti na predsedniških volitvah, na katerih je zmagal njihov voditelj Kučan. Kljub temu je Pučnik kot vodja Demosa postal glavni mož slovenskega osamosvajanja. Na fotografiji: kandidati za predsednika Slovenije. Od leve proti desni vidimo očeta slovenske države Jožeta Pučnika, liberalca Marka Demšarja, Milana Kučana in pozneje umorjenega ljudskega tribuna Ivana Krambergerja.

Foto: MNZ

Foto: Tone Stojko – Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Skupinska slika Demosove vlade, ki ji je ljudstvo podelilo zgodovinski mandat za izvedbo neodvisnosti Slovenije. V času vladavine Demosa (1990 – 1992) smo Slovenci prvič v svoji zgodovini dobili lastno državo, lastno vojsko in lasten denar. Predsednik Demosove vlade je bil krščanski demokrat Lojze Peterle, ključna moža osamosvojitvene vlade pa sta bila obrambni minister Janez Janša in notranji minister Igor Bavčar. V času oblikovanja Demosove vlade je JLA s pomočjo slovenskih komunističnih struktur razorožila slovensko Teritorialno obrambo. Kljub temu je Demosu z Janšo na čelu pozneje uspelo oblikovati Slovensko vojsko, ki je zavarovala slovensko osamosvojitev.

Foto: MNZ

Foto: Tone Stojko – Muzej novejše zgodovine Slovenije.

23. decembra 1990 je bil v Sloveniji plebiscit, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volivcev odločilo za samostojno Slovenijo. Slovenska skupščina je rezultate razglasila 26. decembra 1990 (na fotografiji). V spomin na ta dogodek 26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Na fotografiji je v sredini predsednik skupščine France Bučar. Po plebiscitu je Demos v šestih mesecih uresničil plebiscitno odločitev in 25. junija 1991 razglasil slovensko državo. Novoustanovljeno slovensko državo je skušala uničiti JLA, a je slovenskim oboroženim silam uspelo ubraniti Slovenijo.

Ž. K.