Mariborski kriminalisti so aprila 2008 pri Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru zahtevali odredbo zoper takratnega župana Franca Kanglerja in ostale po 149. b členu zakona o kazenskem postopku (ZKP). Takratni preiskovalni sodnik Marko Bezjak je policiji zavrnil izdajo odredbe. A to ni ustavilo organov pregona, da se ne bi za namene svoje preiskave posluževali celo ponarejanja uradnih dokumentov.
V novembru 2008 je mariborska policija pri državnem tožilstvu v Mariboru s popolnoma enako vsebinsko zahtevo stopila pred preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika, ki je na podlagi 149. b člena ZKP zoper Kanglerja in ostale vpletene izdal odredbo, s katero je policija od Telekoma Slovenije zahtevala izpis vseh komunikacij. Podatki s strani Mobitela in Telekoma, ki jih je pridobila policija, so bili temeljna podlaga za izdajo krovne odredbe PPU 1/2009 19. februarja 2009.
A kar je opaziti pri pregledu dokumentacije in zbranih dokumentov, ki smo jih prejeli na uredništvo Nova24TV, pa so določene nepravilnosti, do katerih ne bi smelo priti. Namreč, kriminalist, ki je vodil operativno obdelavo primera KRAS, v katerem je šlo za prisluškovanje mariborskemu županu, je Mobitelu 12. decembra 2008 posredoval odredbo z dne 5. decembra 2008, ki pa ni imela podpisa preiskovalnega sodnika, temveč je bil podpis ponarejen. Da je res tako, je jasno razvidno iz kasnejšega dokumenta, ki ga je podpisal Žirovnik, podpisa se namreč razlikujeta kot dan in noč. Podobnosti med njima ni zaslediti niti v eni sami potezi že na prvi pogled.
Ponarejeni podpis preiskovalnega sodnika
Po informacijah naših zaupnih virov naj bi bil kriminalist, ki je Mobitelu posredoval odredbo s spornim podpisom, Zlatko Krajnc. Ta naj bi vedel, da je Mobitel originalno odredbo prejel 9. decembra.2008, in sicer pod enako številko ter z enakim datumom, a je ugotovil, da je na odredbi prišlo do napake, zaradi česar je od Mobitela zahteval, naj vrnejo prejeto odredbo. Pri Telekomu so originalno odredbo zaradi zagotovitve revizijske sledi fotokopirali.
Iz primerjave obeh odredb, ki sta bili posredovani preiskovalni sodnici na mariborsko sodišče, lahko vidimo, da zadnja odredba, ki jo je policija posredovala 12. decembra 2008, ni originalna in je vsebinsko spremenjena, kar je nedopustno glede na to, da preiskovalni sodnik o tem ni bil obveščen in da je bila odredba z datumom podpisa 5. december 2018 v veljavi že več kot teden dni. Vsekakor gre za nedopustno zlorabo uradnih pooblastil.
Ob tem se lahko sprašujemo, kako je mogoče, da nekdo na sodišču brez vednosti preiskovalnega sodnika zamenja originalne odredbe, ki so bile v veljavi že nekaj dni, in jih nadomesti z odredbo pod enako številko in istim datumom, zatem pa jo posreduje v izvršitev, navkljub dejstvu, da odredbe ni podpisal takratni dežurni preiskovalni sodnik?
Policija in tožilstvo kriva grobih kršitev določb ZKP
Iz dokumentov Specializiranega državnega tožilstva iz 8. maja 2018 je jasno razvidno, da je preiskovalna sodnica na pristojnem tožilstvu večkrat zahtevala, da ji posredujejo odredbo, iz katere je postalo razvidno, da je ni podpisal Žirovnik. Originalna odredba naj bi bila uničena, kdo je kriv za uničenje uradnega dokumenta, pa ostaja neznanka. Vsekakor pa iz odredbe, ki jo je posredovala policija, lahko ugotovimo, da je nekdo na policiji datum prejetja na prvi strani odredbe iz 15. decembra 2008 popravil na 8. december 2008. To je en dokaz več, da so odredbe na policiji zamenjali in jih prirejali za nazaj.
Iz tega razloga je Kanglerjev zagovornik na predobravnavnem naroku na Okrajnem sodišču v Mariboru zoper neznanega storilca podal kazensko ovadbo zaradi storitve najmanj dveh kaznivih dejanj. Gre namreč za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov s strani policije in tožilstva, ki sta zlorabila svoja pooblastila. Kangler je zato pozval Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb DZ RS, naj na odprti seji obravnava problematiko dokazane kršitve določb ZKP ter sodnega reda. Sam ne verjame, da bo specializirano državno tožilstvo vložilo potrebno energijo, da raziščejo združbo, ki je zamenjala originalne odredbe z neveljavnimi in s tem storila kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.
R. O.