Kar sedem aneksov in 150 milijonov evrov – “poroka” Puljića, Miklavčiča in Zemljariča

Foto: STA

Iskratel iz Kranja že več let velja za pomemben vzvod akterjev levega gospodarsko-političnega miljeja. Dolga leta ga je vodil Andrej Polenec, ki se je v Iskri zaposlil leta 1975, kjer je kasneje sodeloval pri ustanavljanju družbe Iskratel, ki sta jo leta 1989 ustanovila Iskra Telekom Holding in Siemens. V družbi je bil direktor vse od njene ustanovitve – vse do leta 2012, ko se je upokojil.

Leta 2014 so ga zaradi domnevno spornega ozadja menedžerskega prevzema Merkurja ovadili kranjski kriminalisti. Iskratel, ki je pred leti Merfinu posodil kar 20 milijonov evrov, je bil namreč eden glavnih, ki so ekipi Bineta Kordeža pomagali pri poskusu odkupa delnic nakelskega trgovca. Do večine teh sredstev naj bi ob asistenci Iskratela neupravičeno prišli v Gorenjski banki, ki so vsega 45.000 evrov vreden vložek na škodo Iskratela v manj kot 24 urah spremenili v 20 milijonov evrov čistega zaslužka.

Tudi ta podjetja so šla v stečaj, ostal je le dolg do upnikov
Nekaj let kasneje je v stečaju končala tudi nizozemska družba Aktiva Holdings v lasti nekdanjega barona Darka Horvata. Med največjimi upniki se je znašel – spet – Iskratel. Ta je bil, kot so pokazale listine, le obvod Factor banke, s katerim je ta zniževala svojo izpostavljenost do imperija Darka Horvata. Iskratel je namreč financiral Horvatovo nizozemsko družbo CG Venture. Gre za nekdanjo družbo Aktiva Holdings, ki je lastniško obvladovala slovensko Aktivo, ki je leta 2015 končala v stečaju. Upniki so prijavili 45 milijonov evrov terjatev, največ državna NLB – kar 26 milijonov evrov.

Tovrstnim praksam primerna je tudi lastniška struktura družbe Iskratel, ki jo upravljata komanditna družba Fintel Holding & co, k. d. in Fintel Holding, d. o. o., ki sta v lasti sedanjega in nekdanjega menedžmenta ter drugih privilegiranih zaposlenih. Po vsem zapisanem si je svojevrsten fiasko privoščila stranka DeSUS, ki jo vodi zunanji minister Karl Erjavec, saj je leta 2015 Andreja Polenca predlagala celo za člana nadzornega sveta državnega SDH, a je ta po kazenski ovadbi umaknil soglasje za svojo kandidaturo nadzornika.

Polenec v pokoj, njegov izbranec razvpiti Željko Puljić
Ko se je Polenec februarja leta 2012 upokojil, je mesto direktorja zasedel njegov izbranec Željko Puljić. Le-ta ima na slovenski političnokorporativni sceni bogato zgodovino. Leta 1959 rojeni Puljić se je rodil v Sarajevu, kjer je leta 1983 na tehnični fakulteti diplomiral iz telekomunikacij. Od leta 1983 do 1984 je deloval v družbi Unioninvest v Sarajevu, leta 1984 pa se je preselil v Iskratel v Kranj, kjer je deloval do aprila 2006. Takrat se je na predlog njegovega dolgoletnega prijatelja Bojana Dremlja, takratnega predsednika uprave Telekoma Slovenije, pridružil Telekomu, kjer je do aprila 2010 deloval kot član uprave in glavni tehnični direktor. Puljićev mandat na Telekomu je zaznamoval kup nepravilnosti, zaradi katerega je leta 2013 Nacionalni preiskovalni urad na Telekomu Slovenije izvedel spektakularne hišne preiskave, povezane s sumi gospodarskih kaznivih dejanj, kjer gospodarska škoda znaša najmanj 25 milijonov evrov.

NPU naj bi med drugim preiskoval posle, kjer je bil zaznan prav močan pečat Željka Puljića, med drugim s kosovskim Ipkom, makedonskim One, posle z nekdanjim Interseekom, kasneje preimenovanim v Najdi.si. Omenjena domnevna kazniva dejanja so bila izvedena med letoma 2007 in 2009. Leta 2015, dobro leto po hišnih preiskavah, je NPU tožilstvu ovadil 5 oseb. Iz tega časa Puljiću po obsežni reviziji družbe Deloitte za vratom visi tudi tožba zaradi domnevnega oškodovanja Telekoma. Kako pomemben kader Iskratela je Puljić, pove tudi podatek, da je eden od štirih menedžerjev, ki imajo v Iskratelu skupaj formalno 17-odstotni delež, dejansko pa zaradi velikega deleža lastnih delnic in lastniške prepletenosti še znatno večjega.

Tesna prepletenost vladne politike trde levice v večino svojih mednarodnih delegacij vabi prav njej ljube gospodarske družbe in podjetja. Vir iz Telekoma Slovenije nam je zatrdil, da je zaposlenim že leta znano, da sta bila predvsem Željko Puljić in nekdanji član uprave Dušan Mitić dolgoletna prijatelja Gregorja Golobiča. Tesno zavezništvo med Puljićem in politiko potrjuje tudi vir z Ministrstva za zunanje zadeve, ki je potrdil, da praktično ne obstaja pot v tujino, bodisi predsednika Pahorja, premierja Cerarja ali ministra Erjavca, ko v delegaciji ni Željka Puljića. Tako je bilo Puljića videti na številnih obiskih v Rusiji pa v Iranu, kjer je v Teheranu skupaj z Rikom, družbo, v lasti Janeza Škrabca, znanega podpornika Foruma 21 in Nove Slovenije, ustanovil celo skupno pisarno. Septembra 2015 je v pogovoru za časnik Večer Željko Puljić aktivno lobiral za odprtje slovenskega veleposlaništva v Teheranu. Puljić je bil v prvih vrstah tudi ob nedavnem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina pod Vršičem. Lani maja je uradni obisk Slovenije v Iskratelu sklenil kar predsednik Turkmenistana Gurbanguli Berdimuhamedov. Puljić je pred leti postal tudi predsednik slovensko-turškega poslovnega kluba, tako se je ob obisku turškega predsednika Erdogana leta 2015 srečal tudi s turškimi poslovneži.

Ko je vlada Mira Cerarja leta 2015 vodila postopek za prodajo Telekoma Slovenije, sta se za nakup družbe borila Deutsche Telekom in britanski naložbeni sklad Cinven. Časopis Dnevnik je poročal, da naj bi Željko Puljić skupaj z nekoč prvim finančnikom Telekoma Filipom Ogrisom Martičem Cinvenu svetoval kot lokalni lobist s ciljem prepričati akterje slovenske vlade, da se Telekom proda prav Cinvenu.

Pomembna slovenska svetovalca Cinvena pri naskoku na Telekom Slovenije naj bi bila člana nekdanje uprave, ki naj bi bila odgovorna za sporne posle na Balkanu. Njuna naloga naj bi bila med drugim prepričati vlado o prodaji Telekoma. Leta 2013 se je Željku Puljiću zaželelo še malo bančništva, tako je na skupščini Probanke leta 2013 za naslednja štiri leta postal njen član nadzornega sveta. Kako se je končala zgodba s Probanko in Factor banko, je slovenskim davkoplačevalcem dobro znano, še posebej aktivno se z bančnim fiaskom ukvarja preiskovalna komisija, ki jo vodi dr. Anže Logar, ki bi utegnil Puljića kmalu tudi povabiti na zaslišanje.

Projekt GSM-R in 7 aneksov k osnovni pogodbi – poroka Puljića, Miklavčiča in Zemljariča
Ena največjih državnih investicij zadnjih let je projekt posodobitve železniške infrastrukture, ki so ga leta 2013 od Direkcije RS za infrastrukturo dobili izbranci tranzicijske levice, ki so bili “ob pravem času na pravem mestu, v družbi pravih ljudi”. Projekt izvaja konzorcij podjetij Iskratel in GH Holding, ki ga vodi razvpiti Blaž Miklavčič. Svoj del financiranja je, ker gre za del vseevropskega prometnega omrežja, tako imenovanega mediteranskega koridorja, z dobrimi 89 milijoni primaknil tudi Kohezijski sklad EU. 1200 kilometrov dolgo slovensko železniško omrežje naj bi svoje dispečersko omrežje dobilo v prihodnjih tednih, skupni znesek pa naj bi se približal znesku 150 milijonov evrov.

Po podatkih STA je Direkcija za infrastrukturo z izvajalcema Iskratel in GH Holding sklenila kar 7 aneksov k osnovni pogodbi. Po pisanju Siola naj bi Iskratel in GH holding na Direkcijo za infrastrukturo poslala že 36 predlogov za anekse k osnovni pogodbi. Prav tako naj ne bi – po pisanju Siola, ki naj bi informacije prejel iz gradbenih krogov – Iskratel pri projektu GSM-R vgrajeval opreme, ki jo je navedel v ponudbi. Direkcija za infrastrukturo, ki jo vodi Damir Topolko, nekoč sicer direktor ptujske družbe Petovia Avto, za Siol tega ni ne potrdila ne zanikala.

Letos se jim je na razpisu Darsa izmaknil posel leta za uvedbo elektronskega cestninjenja, saj so bili zaradi 10 milijonov evrov dražje ponudbe izločeni iz tekme. Iskratel je na razpisu kandidiral v konzorciju s slovaškim Sky Tollom. Ta je v delni lasti skrivnostnega slovaškega podjetja J&T, ki zadnja leta aktivno kopiči lastniški delež največje slovenske energetske družbe Petrol pod vodstvom Tomaža Berločnika.

Puljić se hvali z uspehi, a množično odpušča in niža plače
Čeprav se Puljić hvali, da se je Iskratel po njegovem prihodu gospodarsko razcvetel, so kratko potegnili prav delavci Iskratela. V zadnjih letih je delo v Iskratelu izgubilo več kot 400 ljudi od Puljićevega prihoda, v obdobju 2012 do 2014 skoraj 190. Pred leti so se zaposleni Iskratela na predlog vodstva v “dobrobit družbe” začasno odpovedali delu plače. Številni aneksi, stalno nižanje plač in dodatno zadržani deli plače so se nabrali tja do treh milijonov evrov.

Andrej Žitnik