Ko Cerarjevi vladi postaviš ogledalo, spregovorijo dejstva: Premier, si upate primerjati Slovenijo z državami Višegrajske skupine?

V letošnjem letu smo slišali veliko pravljic, kako je Slovenija izšla iz krize, kako smo končno obrnili stvari v pravo smer, kako naša najbolj etična vlada dela in deluje naravnost odlično. Vladi pa je treba postaviti ogledalo, najbolje tako, da podatke postavimo v kontekst stanja v Sloveniji in naredimo mednarodno primerjavo.

Kdorkoli se vsaj malo spozna na gospodarstvo ve (po logiki pa je to znano vsem), da spremembe pridejo po določenem obdobju po sprejetju ukrepov. Kakšne ukrepe je v zadnjih dveh letih sprejela Cerarjeva vlada, da bi se z njimi lahko pohvalila in požela rezultate? Če je to vpis pravice do pitne vode v Ustavo RS in vrnitev 2. januarja kot dela prostega dneva, potem pa res kapo dol naši napredni in izjemni vladi. Tudi vas zanima, kakšne koristi bomo imeli državljanke in državljani od tega?

Od medijske manipulacije do konkretnih številk in konteksta
Po javno dostopnih podatkih eurostata je stanje oz. primerjava rasti BDP med nami in Višegrajsko skupino naslednja: Slovenija (2,3 odstotkov), Madžarska (3,1 odstotkov), Slovaška (3,8 odstotkov), Poljska (3,9 odstotkov) in Češka (4,5 odstotkov). Države Višegrajske skupine so torej bistveno uspešnejše od Slovenije. To so države, ki so leta 2004 skupaj z nami vstopile v veliko družino Evropske unije. So države, ki jih je Slovenija močno prekašala.

Ja, Slovenija je bila takrat svetleča zvezda na evropskem nebu. Kaj pa danes? Ali sploh še svetimo? Ali smo sploh še zvezda? Nekateri si želijo, da ta evropska zvezda ne bi bila več rumena, temveč bi postala rdeča, ki smo se ji zavestno odrekli pred več kot četrt stoletja. S tem pa smo se odrekli tudi vsej totalitarni in socialistični nesnagi, a očitno bomo na ukinitev privilegijev in delitev na ‘prvorazredne’ in ‘drugorazredne’ državljane še morali počakati.

Najvišje stopnje rasti v letu 2014 so imele Irska (4,8 odstotkov), Madžarska (3,6 odstotkov), Malta (3,5 odstotkov) in Poljska (3,4 odstotkov). Litva, Romunija, Estonija, Slovaška, Latvija, Poljska in Bolgarija so bile leta 2003 pod povprečjem EU-28 in so se do leta 2013 najbolj približale temu povprečju, medtem ko je Grčija zdrsnila še nižje od omenjenega povprečja, tako kot Ciper in Slovenija.

Pretvorimo oz. preoblikujmo odstotke v evre …

BDP na prebivalca EU-28 v obdobju 2011 - 2014 (Vir: Eurostat)

BDP na prebivalca EU-28 v obdobju od 2011 do 2014 (vir: Eurostat).

Zgovorna je primerjava gibanja bruto domačega proizvoda na prebivalca (BDP/p. c.) v zadnjem desetletju. Poglejmo si podatke iz 2004, 2009 in 2014. Stanje v Sloveniji je leta 2014 nižje od stanja, ki smo ga dosegli leta 2009, kar v praksi pomeni, da smo izgubili več kot 5 let razvoja gospodarstva. Stanje leta 2014 pa je v primerjavi z letom 2004 boljše za 2000 EUR/p. c., Slovaki so v 10 letih svoj BDP več kot podvojili (s 3600 BDP na 7700 BDP/p. c.), podobno uspešni so tudi Čehi (s 4600 BDP na 7000 BDP/p. c.) in Poljaki (a 3400 BDP na 6400 BDP/p. c.).

Vsem državam Višegrajske skupine se je BDP na prebivalca (BDP/p. c.) v primerjavi med letoma 2009 in 2014 povečal, medtem ko se je Sloveniji zmanjšal. To veliko pove o trendu vzhodnega bloka, ki nenehno raste in napreduje, medtem ko Slovenija stagnira pod vplivi aktualne politike in na vseh področjih družbe, ki še niso očiščene starega sistema, prežetega s korupcijo in zgrešeno ideologijo.

Poljski fenomen Mazowieckie podira rekorde
Regija z najhitrejšo rastjo, merjeno glede na spremembo BDP na prebivalca v obdobju 2008–2014, je bila poljska regija Mazowieckie, ki vključuje glavno mesto Varšavo. Poleg tega je bilo v tej regiji v obdobju 2008–2013 zabeleženo največje povečanje razpoložljivega dohodka na prebivalca med regijami tega dela. BDP na prebivalca v regiji Mazowieckie je bil leta 2008 za 17,1 odstotkov pod povprečjem EU-28, vendar se je toliko povečal, da ga je leta 2014 presegel za 8,4 odstotke.

Poljska, Mazowieckie (Foto: skitterphoto.com/Eurostat,)

Poljska, Mazowieckie (Foto: skitterphoto.com/Eurostat).

Nasprotno je povprečni BDP na prebivalca rasel počasneje od povprečja EU-28 v vseh regijah Grčije, Španije, Hrvaške, Italije, Nizozemske in tudi Slovenije.

Bolgarija, Grčija, Hrvaška in Slovenija so bile edine večregionalne države članice EU, v katerih je bil povprečni BDP na prebivalca v vseh regijah NUTS 2 manjši od povprečja EU-28.

Za Slovenijo zastrašujoče gibanje javnega dolga

Gibanje javnega dolga EU-28 v obdobju 2011 - 2014 (Vir: Eurostat).

Gibanje javnega dolga EU-28 v obdobju od 2011 do 2014 (Vir: Eurostat).

Slovenija je v obdobju 2011–2014 svoj javni dolg povečala za skoraj polovico (s 46,4 odstotkov iz leta 2011 na 80,8 odstotkov leta 2014), medtem ko ga je Slovaška povečala zgolj za dobrih 10 odstotkov (iz 43,3 odstotkov iz leta 2011 na 53,5 odstotkov leta 2014). Še bolj uspešna je Češka, ki je svoj javni dolg povečala le za slabe 3 odstotke BDP. Ob tem Poljska in Madžarska dokazujeta, da je javni dolg mogoče tudi znižati, saj jim je to v obdobju 2011–2014 tudi uspelo.

Imate tudi vi dovolj manipulacije? Rešitev dokaj preprosta …
Naslednjič, ko boste poslušali fraze o uspehih vlade, jih postavite v kontekst. Uporabite internet, vzemite si nekaj minut in manipulacija z vami ne bo več mogoča. Občutek, da ste sam svoj gospodar in da ne verjamete (vsako)dnevni ‘razprodaji bučk in predvolilnemu sajenju rožic’, pa je tudi nekaj, kar pozitivno vpliva na počutje. Predvsem pa tega ne pozabite na volilno nedeljo, pa naj bo ta še tako oddaljena ali kmalu.

Jure Ferjan