Kučanov perutninski kralj Roman Glaser dvigoval gotovino – tudi po 120 tisoč evrov, pri tem pa sta sodelovala še njegova žena in sin

Foto: mediaspeed

Dijana Đuđić je posojala denar tudi ožjemu krogu Milana Kučana, natančneje Romanu Glaserju, ki je član Kučanovega Foruma 21, znan pa je tudi kot “perutninski kralj”, saj je sodeloval pri menedžerskem odkupu Perutnine Ptuj, zaradi katerega je pristal v kriminalistični preiskavi NPU. V žep naj bi namreč takrat pobasal kar 500 tisoč evrov v zameno za sklenjen posel s Slovensko industrijo jekla. Glaser, ki je danes predsednik Štajerske gospodarske zbornice (ni treba posebej poudarjati, da se od človeka na takem položaju pričakuje predvsem poštenje), pa se je povezal tudi z Đuđićevo, ki je nakazala 420 tisoč evrov njegovi ženi in sinu. Denar pa je seveda dvigoval on – tudi po 120 tisoč evrov.

Dijana Đuđić je očitno priljubljena med tistimi Slovenci, ki iščejo posojilo z nizko obrestno mero. V medijih so se namreč pojavila še najmanj tri imena iz Slovenije, javnosti praktično neznana, ki jim je omenjena 32-letnica iz Republike srbske posodila večje zneske. Med njimi je tudi ustanovni član Kučanovega Foruma 21 Roman Glaser, ki je denar prejel iz transakcijskega računa Dijane Đuđić, ki ga ima odprtega na Madžarskem. Ob tem pa je škandalozno, da je Glaser nakazani denar dvigoval kar v ogromnih gotovinskih zneskih.

Glaser je od Đuđićeve prejel kar 300 tisoč evrov, ki so bili nakazani na TTR njegove žene Nade Glaser – to naj bi se zgodilo avgusta 2017, priliv pa je viden na dveh transakcijskih računih, obeh odprtih pri Novi Kreditni banki Maribor. Drugi račun je v lasti Glaserjevega sina Andreja, nanj pa je kapnilo 120 tisoč evrov. Skupno torej 420 tisoč evrov – večino evrov je tako z ženinega kot s sinovega računa dvigoval Roman, ki je enkrat v gotovini dvignil celo 120 tisoč evrov.

Andrej Glaser, sin Romana Glaserja. (Foto: Mediaspeed)

“Pot” denarja se pri Glaserjevih dvigih konča
Sporna nakazila in nenavadno visoke gotovinske dvige so zaznali tudi pri NKBM in Uradu RS za preprečevanje pranja denarja, kjer naj bi po podatkih Požareporta tudi ugotovili sum pranja denarja. Vendar pa ni znano, kako so potem ukrepali, če sploh so. Skrivnost ostaja tudi, kaj se je z denarjem zgodilo, potem ko je Roman Glaser s TRR-jev dvignil nakazani denar.

Sprenevedanje in celo laži
Glaser sicer sodi v ožji krog starih direktorjev, zbranih okrog Milana Kučana. Demokracija je tako že leta 2015 poročala, da se poslovno poročilo in podatki o ravnanju Romana Glaserja berejo kot kriminalka. Glaser je bil namreč dolgoletni predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, o njegovem delu in zgodovini, povezani s tajkunsko Probanko, pa v uradnem življenjepisu ne piše nič. Prav tako ni omenjeno njegovo članstvo v Forumu 21. “Roman Glaser je tudi izvajal menedžerski odkup Perutnine Ptuj. Ob tem se je dolgo časa sprenevedal in celo lagal, ko je decembra 2007 na primer govoril, da ‘nima vpogleda v to, da bi se v kratkem zgodile kakšne lastniške spremembe v Perutnini Ptuj’. Sredi marca 2008 pa je Holding PMP, ki je v lasti menedžerjev Perutnine Ptuj, kjer je imel Glaser 20-odstotni delež, skupaj s Probanko, Merkurjem, Zlato moneto 2, Perutninarsko zadrugo Ptuj in Cometom objavil prevzemno namero za Perutnino Ptuj,” so zapisali. Glaser je sicer tudi predsednik upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice, izvoljen je bil leta 2015, njegov mandat poteče naslednje leto, in lastnik Slovenske industrije jekla. Eden od “njegovih” projektov je, da bi Magna Steyr prišla v občino Hoče – Slivnica, saj se je nadvse zavzemal za njihovo naložbo v Sloveniji.

V enem letu Glaser strmoglavil posel za 46 milijonov evrov
Jože Biščak pa je leta 2015 v Reporterju razkril, da je Društvo Mali delničarji Slovenije na skupščini Perutnine Ptuj skupaj z državno Kapitalsko družbo zahtevalo glavo predsednika uprave in glasovalo proti razrešnici uprave. Po njihovi oceni je namreč samo neposredna škoda, ki jo je Glaserjeva uprava povzročila družbi, znašala nekaj manj kot 60 milijonov evrov. Zadnjo rast prihodkov je Perutnina Ptuj zabeležila sedem let pred tem, natančneje 2008, od takrat dalje pa so se prihodki zmanjševali, tako kot tudi dobiček. Perutnina Ptuj se je nato znašla v rdečih številkah, leta 2013 je imela že 53 milijonov evrov izgube. Za “občutek”: leta 2012 je imela “le” sedem milijonov evrov minusa.

Foto: sta

Med ovadenimi tudi Glaser
V Društvu Malih delničarjev Slovenije so rdeče številke prepoznali v napačnih in škodljivih poslovnih odločitvah. Svojo tezo so podprli s “podvigi” takratne uprave: nakup Merkurja, pri katerem je šlo za reševanje Bineta Kordeža, nakup Probanke, ki jo je vodila Romana Pajenk iz Kučanovega kroga, Perutnina Ptuj pa je bila s Probanko kadrovsko in lastniško povezana, pa tudi poroštvo Univitu, kredita Centru naložbam in Infond holdingu ter slabitve v vseh odvisnih družbah, torej Topiko, Perutnina Ptuj mesna industrija Zalog, Ptujska klet in ostalimi, je zapisal Biščak. Kljub temu razkritju pa je Glaser še vedno vztrajal, da je med najuspešnejšimi perutninarji v Evropi in da je vse, kar potrebujejo, 40-milijonska dokapitalizacija. To se je konec oktobra istega leta tudi zgodilo – v lastništvo je vstopila Slovenska industrija jekla, ki je v lasti Rusov – družine Zubitski. Vendar pa je to dokapitalizacijo že nekaj mesecev pozneje pod drobnogled vzel Nacionalni preiskovalni urad, ki je izvedel tudi kriminalistično preiskavo zaradi sporne dokapitalizacije. Na 24ur so takrat poročali, da so zaradi nedovoljenega sprejemanja daril ovadili štiri nekdanje člane uprave, ki naj bi pridobili kar 1,7 milijona evrov nezakonite premoženjske koristi – med njimi pa je bil tudi Roman Glaser, ki naj bi takrat v svoj žep pobasal 500 tisoč evrov. Glaser, ki je bil takrat predsednik uprave, je namreč vodil postopek za izbor ponudnika 40-milijonske dokapitalizacije Perutnine Ptuj, pri tem pa sklenil opcijske pogodbe s Slovensko industrijo jekla, ki je bila nato tudi izbrana.

Sumljiv predsednik – sumljiv ugled
Glaser je bil sicer osebno vpleten v številne tajkunske posle in tudi najbolj razvpite menedžerske odkupe po vsej državi. Vsaj v dveh primerih ga preiskuje Nacionalni preiskovalni urad – med drugim tudi v povezavi s spornim nakupom družbe Etra 33, poroča Požar. Glavni osumljenec v tej zadevi pa je prav tako član Kučanovega Foruma 21 Stojan Petrič, sicer lastnik Kolektorja in časopisne hiše Delo. Ob tem se zaskrbljeno sprašujemo, kako je lahko človek s tako kriminalno preteklostjo predsednik Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ). Omenjena zbornica namreč združuje 450 podjetij oziroma 29 odstotkov vseh aktivno zaposlenih v Podravju, so izjavili lani ob deseti obletnici samostojnega delovanja. “Predvsem pa smo servis za člane in generator javnega mnenja, glasnik gospodarstva in razvoja regije,” je takrat izjavila direktorica ŠGZ Aleksandra Podgornik. Kako so lahko glasnik gospodarstva, če je njihov predsednik zadolžil Perutnino Ptuj do grla, in kako so lahko glasnik razvoja regije, če pa je takrat Perutnina Ptuj preživela le zaradi sumljive dokapitalizacije, medtem ko naj bi se Glaser mastno okoristil? (Katerokoli) združenje, ki ima za svojega predsednika človeka s sumljivo preteklostjo, pač ne more uživati ugleda …

M. S.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!