Na avstrijskem Koroškem do sodobne železniške infrastrukture brez posebnega zakona

Foto: iStock

Medtem ko slovenska železniška infrastruktura močno zaostaja za mednarodnimi standardi, Avstrijci pospešeno gradijo nove in posodabljajo stare železniške proge. Z novimi infrastrukturnimi pridobitvami na Koroškem višajo potovalne hitrosti na več kot dvesto kilometrov na uro, na slovenski strani Koroške je povprečna potovalna hitrost slabih 50 kilometrov na uro. Slovenske železnice so za portal e-Koroška marca letos potrdile, da bo na posodobitve treba počakati še vsaj desetletje.

Koroška proga je ostala v času druge svetovne vojne
Nova južna železniška proga v Avstriji (Südbahn) povezuje avstrijsko Koroško s Štajersko, Dunajem in naprej s Češko ter Madžarsko. Sodobna infrastruktura bo do leta 2026 na celotnem delu Südbahna omogočala za polovico krajše potovalne čase, vlaki bodo vozili tudi prek 200 kilometrov na uro.

Od koroške prestolnice Celovca pa do štajerske prestolnice Gradca bo tako 130 kilometrov mogoče prepotovati v 45 minutah, kar je za eno uro in 15 minut krajše kot danes. Povprečna hitrost vlaka, ki bo v 45 minutah prepotoval razdaljo med tema dvema mestoma, bo 173,3 kilometra na uro. Če pa to primerjamo s povezavo med Koroško in slovensko prestolnico Štajerske Mariborom, pa je ugotovitev precej žalostna. Za približno 85 kilometrov od Prevalj pa do Maribora vlak Slovenskih železnic potrebuje kar dve uri. Povprečna hitrost teh vlakov je torej okrog 42 kilometrov na uro.

Sodobna železniška postaja v Pliberku

“Tako je (Koroška proga) z ukinitvijo tovornega prometa proti Pliberku postala dejansko slepo črevo, ki le še komaj životari. Zato pa postaja tej mrtvoudni povezavi nova velika konkurenca od italijanskega Vidma do Trbiža in Beljaka. Proga je že zgrajena skozi dolge predore in vlaki zmorejo visoke hitrosti. Nadaljuje se gradnja iz Celovca proti Gradcu skozi Golico (Koralpe) ter naprej proti Dunaju in gotovo tudi iz Gradca proti Madžarski.” To je zapis Jurija Simonitija v prispevku za Koroški pokrajinski muzej iz leta 2013. Še danes je enako aktualen kot pred štirimi leti. Koroška je namreč popolnoma nepovezana z Avstrijo, do Pliberka vozita samo dva potniška vlaka dnevno. Prav tako je odrezana od preostalih slovenskih regij, saj morajo potniki najprej dve uri potovati do Maribora, tam pa šele lahko prestopijo na druge železniške povezave z osrednjo in ostalo Slovenijo. Za pot iz Prevalj do slovenske obale tako potrebujemo več kot sedem ur, kar je pravi absurd.

Propadla postaja na Ravnah na Koroškem

Nenavadni pristopi Slovenije h gradnji novih železnic
Avstrijci nove proge, postaje in ostalo železniško infrastrukturo gradijo na precej preprost način, brez dodatnih, posebnih oziroma zelo specifičnih zakonov ter posebnih podjetij. Za gradnjo avstrijske južne železnice je zadolženo podjetje ÖBB Infrastruktur, kar je, preprosto povedano, avstrijska različica podjetja SŽ Infrastruktura.

Medtem pa je v Sloveniji nastalo posebno podjetje 2TDK, v katerega je država takoj po ustanovitvi vložila 20 milijonov evrov osnovnega kapitala. Ob tem je kot beli dan jasno, da bo podjetje treba še večkrat dokapitalizirati, saj je ustanovljeno samo za gradnjo drugega tira in nima nikakršnih tržnih prihodkov, vodstvo podjetja z Metodom Dragonjo na čelu pa bo najverjetneje zaslužilo nekaj več, kot znaša povprečna slovenska plača. Za drugi tir je bil sprejet tudi poseben zakon, ki je dobil mnogo kritik protikorupcijske komisije, računskega sodišča, poleg opozicijskih strank so bile do zakona kritične tudi nekatere koalicijske stranke.

Se pa slovenska gradnja železnic od avstrijske razlikuje tudi v tempu same gradnje. Linija Pottendorfer, ki je del avstrijske južne železnice in povezuje Dunaj z Dunajskim Novim mestom, bo predvidoma zgrajena do leta 2023. Graditi so jo začeli lani, njena dolžina pa je kar 52 kilometrov. Po drugi strani pa slovenska vlada za manj kot 30 kilometrov drugega tira predvideva gradnjo do leta 2026.

Devet infrastrukturnih projektov na avstrijski južni železnici. Vir: ÖBB

Posodobitev na Koroškem ne bo vsaj do leta 2030
Kot so nam sporočili iz Slovenskih železnic, je iz dokumentov Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji in Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji razvidno, da pred letom 2030 na progi Maribor–Prevalje niso predvidena večja investicijska dela. Trenutni in predvideni potniški promet na tej železnici namreč ne izpolnjuje kriterijev za izvedbo večjih investicij. Na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo bodo predvidoma do konca 2018 izdelane študijske osnove za nadgradnjo regionalnih prog v državi, to pa zajema tudi nadgradnjo proge Maribor–Prevalje, ki pa obnove ne bo doživela vsaj še 13 let.

e-Koroška

  • lojze

    Če je drugi tir, oziroma tehnološko in ekonomsko ustrezna železniška povezava Kopra z železniško infrastrukturo tako potrebna (in najbrž je) me zanima zakaj se sama ne financira. Saj tisti, ki se vozimo po AC in ostalih cestah, torej uporabniki cest , te tudi sami financiramo (skozi cestnino in pristojbino poberemo več kot porabimo za vzdrževanje cestne infrastrukture in odplačevanje posojil). Uporabniki železniške infrastrukture se vozijo praktično brezplačno, oziroma ne plačujejo ustrezne uporabnine. Glede ekonomske upravičenosti takega drugega tira pa si preberite študijo OECD. Vendar, karavana, birokrati in korupcija gredo naprej, psi naj kar lajajo!

  • terminalar

    Železnica in postaje v prestolnicah so bile nekoč (in so še vedno) ponos neke države.
    Kakršna železnica, taka država.

  • princeska

    Lahko Avstrijcem oni ne bodo gradili zlatih tirov. Oni ne bodo uporabili predsednikove in premiejeve osebne straže za varovanje teh zlatih tirov, to pa stane. Treba si je zagotoviti dolgoročen vir dohodka. Cmerkotu lahko čestitamo, kajti delovanje obiranja oziroma zavlačevanja, nepotizma in klientelizma so v tem primeru zelo transparentni.

  • tarantela

    Včeraj je nekdo od govorcev na izredni seji DZ omenil nekaj, kar me je prepričalo, da bom glasovala ZA. Kaže, da so vsi desni preslišali, sicer bi na tem portalu zagnali krik in vik. He-he, pa vam je ušlo!!!

    • MEFISTO

      He-he, je tipičen smeh moža tisočerih nickov.

      • tarantela

        Če Ti tako praviš…, mimogrede: kdaj bo vas tisoč? Ja in žal vam je lahko, da vam je ušlo to, kar je povedal eden zagovornikov drugega tira.

        • MEFISTO

          Zakaj tebi ne zadostuje en sam nick?

          Si mar tako pameten, da svoje pameti ne moreš razdati pod enim samim imenom ali pa tako bežiš sam pred seboj.

          Morda pa udba ne more iz tebe.

          Naj ti bo zgled veliki in modri Mefisto, ki to vedno in povsod zmore z enim nickom in ki res ima kaj povedati.

          • tarantela

            Tako moder si, pa ne pogruntaš. Pišem pod tisočerimi nicki, ker me bogati gospod iz Azerbajdžana plača za vsak nick posebej, največ zaslužim na tarantelo. Se splača!

          • MEFISTO

            To se pravi, da si prostitut.

  • MEFISTO

    Ti butasti Avstrijci niti tega ne vedo, da na podlagi zakona več kapne v žepe.

    Pa še parlament bi bil kriv, ne tatovi.

    • tarantela

      Kaj pa Patria? Kakšna zanič vlada je bila, da je dala posel, ki se še kako tiče državne varnosti, navadnemu pocarju, namesto, da bi se s tem ukvarjali tisti, ki se na to razumejo in jim je kaj za državo. Kot kaže, so bili tudi slednji vsaj pocarji, če že ne goljufi!

      • MEFISTO

        Imaš v islih njegovo ekscelenco Karla Krjavlja, enega od stebrov te uničevalne koalicije?

      • tohuvabohu

        Teatralna, ti si biser, he-he. Za patrijo ni bil sprejet noben lex specialis. O tem govori Mefisto, če ti še ni kapnilo.

        • MEFISTO

          He-he, znova sam sebi repliciraš!

          • tohuvabohu

            Tako slabo mi pa še ne gre, ho-ho-ho.

  • Kučko pod pručko

    Če bi bil Kutschan Avstijec, bi že desetletja gnil v temnici državnega zapora. Ker pa ga nimajo, imajo urejeno državo z železnico, o kakršni se nam lahko samo sanja!!!

  • RATATA

    Mene pa zanima, če nemški avstrijci plačujejo ajznpon tudi z denarjem, ki ga poberejo od avtomobilistov, ko ti plačujejo cestnine.

    • mannuro

      ok kašnih cestninah ti govoriš?

      • RATATA

        Pri nas so bili vedno navajeni prekanalizirat sredstva. Npr.cestni dinar za železnice. Celo sedaj so v zakonu omenjene cestnine.

        • mannuro

          Pri nas ni cestnin.. Dnar od vinjet gre za avtoceste. Državne ceste plačuje država iz proračuna. Vse to pomeni, da bi bilo potrebno dol ene par osebkov obesiti, pa ne za vrat, ampak za jajca! Lih včeraj sem delal Pickerl – al tehnični pregled, kot pravte doli. Res traja to precej dolgo.. dalje kot pri vas, ampak v žepu sem imel 30 eur in je koštalo 27 eur.. pa niti centa več.

  • Olga

    Posnemajmo pametne sosede! Rabimo sodobno in železniško povezavo za celo Slovenijo in ne 27 km Kučanova klana!
    Vsi na referendum! Glasujmo PROTI drugemu tiru in jami brez DNA! Za Slovenijo gre in za naš denar!

    • MEFISTO

      Glasovalo bomo proti zakonu o drugem tiru, ne proti drugem tiru, ki ga bomo položili, ko bomo imeli denar in prave projekte.

      • Olga

        Jasno! Proti drugemu tiru v Kućanovi režiji!

  • Lisjak

    Mi se držimo načela:Počasi se daleč pride,kajti hitrost ubija!

  • opazovalec

    @Od koroške prestolnice Celovca pa do štajerske prestolnice Gradca bo
    tako 130 kilometrov mogoče prepotovati v 45 minutah, kar je za eno uro
    in 15 minut krajše kot danes. Povprečna hitrost vlaka, ki bo v 45
    minutah prepotoval razdaljo med tema dvema mestoma, bo 173,3 kilometra
    na uro.

    Glede na hitrosti vlakov na avstrijskih železnicah to ne bo mogoče, propaganda in nič drugega. Proga za mešani promet (potniški in tovorni) ima namreč hitrosti omejene na okoli 200 km/h, v tunelu je pa še to kritično visoka hitrost zaradi udarnih tlakov. In dandanes najhitrejša proga čez severno mejo (Dunaj-Linz) ne omogoča hitrosti preko 220 km/h. vsekakor bo pa hitro. Je pa zanimivo da portal, ki odločno nasprotuje gradnji proge v Koper (maksimalna projektirana hitrost 160 km/h) zaradi visokih stroškov pozablja, da bodo za ta “luksuz” avstrijci plačali samo za gradnjo km tunela 2x več kot se predvideva za 2TDK. In predvidenega tovora bo polovico manj kot na 2TDK…. Razumi, kdor more.

    @Če pa to primerjamo s povezavo med Koroško in slovensko
    prestolnico Štajerske Mariborom, pa je ugotovitev precej žalostna. Za
    približno 85 kilometrov od Prevalj pa do Maribora vlak Slovenskih
    železnic potrebuje kar dve uri. Povprečna hitrost teh vlakov je torej
    okrog 42 kilometrov na uro.

    40-50 km/h je tipična potovalna hitrost dizel motornih lokalnih potniških vlakov širom Evrope. Je bolj odvisna od frekvence postankov, kot od progovne maksimalne hitrosti.

  • šmentanamuha

    Dokler se ne rešimo teh levičarskih parazitov, ne bo šlo. Okužili so organizem in če ne bomo pristopili k zdravljenju korenito (sodno sprocesirati in odstraniti iz dosega javnega financiranja), bodo oni uničili organizem (državo). Ali imamo, torej, dovolj močna zdravila in “zdravnike”, ki bodo znali to storiti? To je zdaj vprašanje.

  • Anton

    glede nato kdo je gospodar v deželi tej, me ta novica niti pod razno ne čudi

    sarkazem press

  • montyamp

    Hja , Avstrijci imajo pa SODIŠČA , ne pa murglosrbske izpostave udbovskih morilcev in bavconovih ultraidiotov , kot jih premore hunta naslednikov zazidarjev in polnilcev 700 HUDIH JAM v Sloveniji .
    Banditska sodišča bo treba zamenjat , dokler bodo paradajzarji klamoterili po teh katakombah , tako dolgo bo država gnila vsak dan bolj .
    Prekleta banda si že ropanje omogoča z zakoni .
    Žveplenega s podrepniki v zapore , bo Slovenija zacvetela v 2 letih .

  • xtc

    V Avstriji pač klrajo ni možno uzakoniti v patlamentu,kot se to dela v Slovenii s strani levakov.

  • dob

    To, da tiri po Cerarjevo pomenijo nadaljnjih 10 let kučanovega režima, je jasno vsem.
    Da ne bi kdo mislil, da se tega kdo pri nas tega ne zaveda. Sicer bi mu preprost račun povedal, da je 2-3 x predrag tir popolna izguba in da se finančno ne splača, če imaš možnost narediti isto cenejše, in sicer za tretjino tega denarja.

    Oni vedo kam bo šel denar in za kaj bo šel, zato pa tudi tako krčevito navijajo za ustvarjanje (produkcijo) izgube. Z izgubami kučanisti največ zaslužijo. Le da se tam kraja imenuje dokapitalizacija.

    Mi sami dokapitaliziramo kučanov režim, čim se ta znajde v finančnih težavah. To nima nobene zveze z gospodarstvom in z ekonomičnostjo, ima pa zvezo s politiko. In ta vlada se gre politiko. Gospodarjenje je ne zanima, kučana in vse njegove stranke gospodarstvo ne zanima.
    TU gre za preprosto razcepitev na dva pola. Eden bi rad živel od svojega dela, drugi pol bi se rad zadolževal na tuj račun in dolgov ne vračal! Pika.
    In ta slednji pol, nevzgojen, razvajen, ker je vzgajan pod socializmom, zmaguje na volitvah. Zmaguje balkanska neodgovornost za posledice, ki bodo iz tega izšle. V SFRJ so se dolgovi poravnavali s klanjem, in to dokaj uspešno za zmagovalce tega klanja. Na koncu vojne te nihče ne vpraša kdo bo zdaj denar vrnil. Rečejo ti samo: lepo prosimo, na kolenih te prosimo, nehajte se pobijati! Vama bomo še dali denar, samo nehaj se klati….

    In tle nas kučan čaka!
    Boli ga kurac za državo, v kateri bi ljudje lahko živeli od svojega dela, vrnili državne dolgove in sebi ustvarjali okolje človeka vredno. Skratka, da bi ljudje sami poskrbeli za svoje družine, svoje otroke in prihodnje rodove.
    kučan ustvarja takšen sistem, ki človeku PREPOVEDUJE delati in ustvarjati! Če koga zanima – zato pa imamo takšno zakonodajo, kot jo imamo! V njej je več kazni, kot pa odpiranje vrat znanju, sposobnosti, dobrim namenom, uspehu! Njegov režim potrebuje izgube, zato ustvarja izgube! Le tako zasluži dovolj, da lahko vzdržuje svoj režim na oblasti.

  • steiermark

    Seveda gre v Avstriji brez posebnega zakona, ker ne futrajo mafije!

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!