Strah pred okostnjaki iz omar: Finančna ministrica Vraničar Ermanova v boju za ohranitev državnega bankomata vladajoče politike predlagala, da Slovenija plača 360 milijonov evrov kazni

Foto: STA

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman se je danes v Bruslju pogajala o preložitvi oziroma ustavitvi prodaje Nove Ljubljanske banke. Med omenjenimi predlogi so bili: do triletni odlog prodaje ob dodatnih kompenzacijskih ukrepih, prodaja majhnega deleža banke do konca leta in denarna sankcija namesto prodaje bank na Balkanu. Vsi ti predlogi Cerarjeve vlade, kako se izogniti zavezi Evropske komisije o prodaji NLB, so samo različni odtenki iste zgodbe, kako na različne načine za vsako ceno odložiti prodajo banke. Očitno sta vlada in SDH pripravljena odsekati tudi najbolj donosne dele skupine NLB na Balkanu samo, da bi še naprej obvladovali banko. Bojim se, da je naša največja banka kot državni bankomat za vladajočo politiko preveč zapeljiva skušnjava, da bi se ji odpovedala,” je za portal Nova24TV povedal profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Matej Lahovnik. 

V sklopu sanacije bank leta 2013 bi morala Slovenija zaradi velike državne pomoči NLB skladno z že spremenjenimi zavezami do konca leta prodati vsaj polovico delnic največje banke v državi, ostalo pa do konca prihodnjega leta, a očitno teh vlada Mira Cerarja ne namerava spoštovati.

Sestanek med Vraničar Ermanovo in evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager je bil že drugi po vrsti odkar se je junija vlada odločila, da zaradi prenizke cene in tveganj v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev nekdanje LB postopek prodaje NLB zaustavi. Slovenija zagovarja prepričanje, da sprejeta rešitev ne sme biti škodljiva do davkoplačevalcev in da mora NLB ostati močna regionalna skupina, kar pomeni, da se ne gre v prodajo donosnih bank, ki se nahajajo v državah nekdanje skupne države Jugoslavije, kar je sicer predvideno v primeru neizpolnitve zavez.

Foto: STA

Vraničar Ermanova predlagala, da Slovenija oz. NLB plača 360 milijonov evrov kazni
Slovenija je po navedbah STA zavezam predstavila več različnih alternativ, med katerimi so do triletni odlog prodaje banke ob več kompenzacijskih ukrepih, prodaja znatno manj kot 50-odstotnega deleža banke do konca leta in denarna sankcija, ki bi jo banka plačala državi. Vsako prošnjo za spremembo zavez bo Bruselj ocenjeval posebej, pri tem pa je potrebno zavedanje, da podaljšanje roka za prodajo ponavadi terja kompenzacijske ukrepe za ohranitev ravnotežja prvotne odločitve, ta pa ne more znašati več kot eno leto. Slovensko javnost najbolj razburja novica, da je finančna ministrica danes predlagala, da Slovenija plača 360 milijonov evrov kazni oziroma Nova Ljubljanska banka, ki je v popolni državni lasti, naj bi Republiki Sloveniji plačala 360 milijonov evrov, Slovenija pa to Evropski uniji. Govora je seveda o davkoplačevalskem denarju, ki so Novo Ljubljansko banko sanirali že dvakrat, nazadnje leta 2013 za poldrugo milijardo evrov.

Po prepričanju Lahovnika je bilo že od vsega začetka jasno, da bosta Cerarjeva vlada in SDH ne glede na dane zaveze zminirala prodajo NLB z izgovorom, da je ponujena cena prenizka. Najprej so z izbranim modelom prodaje povzročili, da so se resni kupci umaknili in je bila cena nižja kot bi bila, če bi banko prodajali strateškemu investitorju. Model privatizacije je namreč predpostavljal, da država ostaja največja lastnica. V bistvu je država sporočila investitorjem: “Dajte denar za nakup delnic, o ključnih stvareh v banki pa bomo odločali še vedno mi.” “Noben strateški investitor seveda ne bo oddal resne ponudbe za nakup delnic banke, v kateri bi imela zelo pomemben vpliv na upravljanje še vedno država,” je poudaril Lahovnik.

Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister (Foto: STA).