Pezdir ponovno razkriva gospodarski kriminal Udbe in komunistične partije

Foto: STA

Slovenski ekonomist Rado Pezdir je za hrvaško nacionalno televizijo HRT razkril arhivske dokumente o poslovanju nekdanje partije z davčnimi oazami, preko katerih so v tranziciji olastninili večino hrvaškega in slovenskega gospodarstva. Zaradi svojih odkrivanj ima zaprto pot do večino slovenskih medijev.

Hrvaška nacionalna televizija je Pezdirja označila za borca za ekonomsko lustracijo, saj je po njegovem to edini način, da se elitam odvzame denar in s tem ostanejo brez instrumenta, da vplivajo na politiko. Dejal je, da je v Sloveniji kar 90 odstotkov bogatašev uspelo z denarjem iz socializma. Kot pravi, ni niti eden uspel s ‘hollywodsko’ zgodbo o uspehu.

Pezdir je pojasnil, da je bil princip delovanja vseh udbaških zgodb enak, in sicer na način, da so v tujini odprli podjetje in ga povezali s podjetjem v davčni oazi, kjer se je denar izgubil, a se je kasneje vrnil nazaj v domače gospodarstvo. V tranziciji pa je bilo takih zgodb še več, o čemer obstajajo številni dokumenti.

Kdo je rekel, da se nekoč ni kradlo?
Največja in za Hrvaško najbolj zanimiva zgodba je bila z največjim naftnim podjetjem Ina v 80. letih, ki je imelo več podjetij v davčnih oazah, kjer je izginilo ogromno denarja. Pezdir je našel dokument, kjer je samo v enem poslu v davčno oazo šlo 50 milijonov dolarjev, kar bi v današnji vrednosti predstavljalo 150 milijonov. Vsota vseh poslov je samo v Ini znašala okoli 500 milijonov dolarjev na letni ravni. Z Ino je v fiktivne kreditne posle vstopala tudi Privredna banka Zagreb, posli pa so banko leta 1981 in 1982 tako izčrpali, da je postala nelikvidna in je bila pred propadom.

Kako je udbaš postal najbogatejši človek v regiji
Pezdir je še razkril, da je drugi najbogatejši Hrvat Emil Tedeschi dobil začetni kapital za svojo nadaljnjo poslovno pot iz davčne oaze. Leta 1987 je neko podjetje iz Luksemburga na pobudo hrvaške partije dalo začetni kapital, da se je v Miljah pri Trstu ustanovilo podjetje Rothem Trst. Najbolj interesanto pri vsem je, da sta jo ustanovila oče in sin Tedeschi. Emil Tedeschi je sedaj ekonomsko najmočnejši človek v regiji, saj ima v lasti skupino Atlantic Group, ki obvladuje celotno prehrambeno industrijo na območju Balkana in ima več kot pet tisoč zaposlenih. “Vendar če pogledate njegov življenjepis, v njem ne boste našli podatkov, da je prvi kapital dobil iz podjetja s sedežem v davčni oazi in s soglasjem partije,” doda Pezdir.

Partija je imela organizirano kriminalno mrežo
Pezdir je izpostavil še več ljudi iz hrvaške politike, ki so bili v 70. in 80. letih vpleteni v nezakonito trgovino s preprodajo cigaret, zlata, heroina in marihuane ter pranjem denarja. Največ se je poslovalo z davčnimi oazami, kot so Luksemburg, Ciper, Deviški otoki, Panama. Pezdir je hudomušno dejal, da Luksemburg ne bi toliko prosperiral, če na tleh nekdanje Jugoslavije ne bi bilo komunizma.

Vse poti vodijo do Kučana
Močen vpliv hrvaških podjetij pri privatizaciji slovenskih podjetij je prav tako zaznan med stranko SDP in njihovimi starimi operativci, ki so nasledniki hrvaških komunistov in slovensko Udbo. Pri prevzemu podjetja Žito so sodelovale ravno strukture nekaterih iz SDP in z Janezom Kocijančičem, ki je vpliven človek iz prejšnjih časov. Tudi Žito je namreč imelo svoje podjetje v Luksemburgu še iz nekdanjih socialističnih časov in se je ohranilo do danes.

M. P.