Poglejte si, kako so bančni kriminalci načrtno izpraznili slovenske banke

Factor banka (foto: STA)

“Konkretno, ko je nekdanji guverner Kranjec v državnem zboru govoril o stanju v bančništvu junija 2012, je lagal pred poslanci in pred slovensko javnostjo, kar je bilo ugotovljeno tudi na podlagi zapisnikov ožjega kolegija guvernerja,” ugotavlja predsednik preiskovalne komisije o preiskovanju zlorab v bančnem sistemu Anže Logar, ko se dotika nepravilnosti znotraj bančnega sistema.  

Predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema Anže Logar je danes na novinarski konferenci povedal, da je preiskovalna komisija včeraj potrdila končno besedilo vmesnega poročila, kakor tudi dodatnega vmesnega poročila, skupaj s pripravljenimi vmesnimi ugotovitvami in sklepi za odločanje na seji državnega zbora. Na novinarski konferenci je podrobneje predstavil samo poročilo in predloge sklepov za odločanje na seji državnega zbora.

Delo preiskovalne komisije je potekalo usklajeno
Logar je pojasnil, da vmesno poročilo popisuje postopek dela preiskovalne komisije, da pa so sprejeli tudi dodatno vmesno poročilo, ki bo ohranilo eno od stopenj tajnosti in o katerem bo konkretna razprava na zaprti seji državnega zbora. “Ti dve poročili predstavljata prvi del dela preiskovalne komisije in naslavljata tri oziroma štiri točke iz mandata, ki je bil preiskovalni komisiji dodeljen ob njeni ustanovitvi. Delo preiskovalne komisije je sicer potekalo usklajeno, večina sklepov je bila sprejeta v velikem strinjanju oziroma soglasju prisotnih,” je uvodoma dejal predsednik preiskovalne komisije.

Foto: STA

Anže Logar

Potrebna so dodatna ločena mnenja
Ob tem je pojasnil, da je ostalim članom preiskovalne komisije predlagal, da morebitna dodatna ločena mnenja predložijo do 2.11. “Če ne bo nobenih dodatnih ločenih mnenj, bo to pomenilo, da se vsi relativno soglasno strinjamo z ugotovitvami v poročilu,” je povedal Logar. Po njegovih besedah pa so bistvene ugotovitve, do katerih je preiskovalna komisija prišla v prvem delu, ko je podrobno pregledovala portfelja Factor banke in Probanke in delovanje regulatorja Banke Slovenije od leta 1997 do aprila leta 2015.

Kdo je soodgovoren za težo gospodarske krize?
Delovanje uprav in nadzornih svetov bank je pomembno soodgovorno za težo gospodarske krize, ki je nastala v Sloveniji poleg ostalih zunanjih dejavnikov, finančne krize, neustrezne politike notranjega in zunanjega nadzora. “V tem pogledu te uprave in nadzorni sveti nosijo odgovornost,” je povedal Logar.

Ni bilo ustrezne kontrole glede poslovanja bank!
Banke so poslovale z izrazito pomanjkljivim sistemom notranjih kontrol in kontrolnih sistemov. Prav tako poslovne banke niso pravočasno ob nastopu krize pristopile k upravljanju slabih terjatev, zamujali so celo z organizacijskimi oblikovanji ustreznih služb, ki bi se prioritetno ukvarjale s slabimi naložbami.
Odgovorna so vodstva bank! 
Očitne so kršitve postopkov in ravnanje v nasprotju z zahtevami profesionalne skrbnosti, česar pa vodstva bank niso sankcionirala. “Do teh odklonov je prišlo v tolikšni meri, da so se oblikovale že v nekakšno notranjo organizacijsko klimo, ki je preprečevala vzpostavitev nekih sodobnih korporativnih standardov v bančnem upravljanju,” je ob tem pojasnil Logar.

Banka Slovenije ni pravočasno ukrepala 
Delovanje v nasprotju z zakonom o bančništvu in slabe bančne prakse, so bile ali pa bi morale biti jasne tudi regulatorju, to je Banki Slovenije, in ker ni regulator pravočasno in v zadostni meri ukrepal, nosi del odgovornosti za razrast slabih bančnih praks.

Banka Slovenije nosi velik del odgovornosti za bančno luknjo 
Banka Slovenije v obdobju kreditne rasti pa tudi po nastopu svetovne gospodarske krize nadzora bančnega poslovanja ni izvajala z ustrezno skrbnostjo. Za del višine bančne lunje, ki je nastal zaradi pomanjkljivega nadzora, nosi Banka Slovenije pomemben del odgovornosti. “Konkretno, ko je nekdanji guverner Kranjec v državnem zboru govoril o stanju v bančništvu junija 2012, je lagal pred poslanci in pred slovensko javnostjo, kar je bilo ugotovljeno tudi na podlagi zapisnikov ožjega kolegija guvernerja,” je povedal Logar.
Foto: STA

Foto: STA

Za odpravo slabih bančnih praks in konfliktov interesov se je bolj malo naredilo
Zamujala je tudi sprememba stečajne zakonodaje, kar je bila ena pomembnih cokel pri pravočasnem reševanju gospodarske krize v podjetniškem sektorju. Prav tako so zamujali kodeksi korporativnega upravljanja družb in sprememb zakonodaje v smeri zagotavljanja preprečevanja slabih bančnih praks in konfliktov interesov. “Tako je sprememba zakona v bančništvu v tej smeri bila sprejeta šele v letu 2011,” je povedal Logar in dodal, da so uprave in nadzorni sveti Factor banke in Probanke uveljavljali slabe bančne prakse v tolikšnem obsegu, da je bila kriza v teh dveh bankah neizogibna.

Predlaga naj se spremembe področne kazenske zakonodaje
Na podlagi teh bistvenih ugotovitev pa je predsednik Logar dejal, da je preiskovalna komisija pripravila predloge petih sklepov za odločanje na seji DZ. Le-ta je tako predlagala, da državni zbor pristojnim organom predlaga pripravo sprememb področne kazenske zakonodaje, predvsem kazenskega postopka, in jih vloži državnemu zboru v sprejem. “Gre predvsem za spremembo procesnega dela kazenskega postopka v tisti smeri, kjer so se pokazala največja zaustavljanja postopkov.”

V našem sistemu še noben bančnik ni bil pravnomočno obsojen!
“Tu gre v smeri spremembe zakona o kazenskem postopku (ZKP), tako da lahko policija opravlja zaslišanje prič na način, da bi njihove izjave pred policijo bile uporabne kot dokaz na sodišču. Trenutno so to le uradni zaznamki, in četudi je to uradni dokument, lahko priča na sodišču izpove drugače. V našem sistemu še noben bančnik ni bil pravnomočno obsojen in še vedno vztrajajo v bančnem sistemu, zato je med tistimi, ki bi bili pripravljeni pričati, tudi veliko strahu za kakšna bolj obremenilna pričanja, te spremembe pa bi bile v tem pogledu pomembne,” je povedal Logar.

Pri pregonu bančne kriminalitete bi zelo pripomogel sistem prič
Dodal je še, da komisija predlaga tudi spremembe glede sklepanja sporazuma o priznanju krivde. “Glede na visok dokazni standard, ki naj bi veljal pri pregonu bančne kriminalitete, bi zelo pripomogel sistem prič, ki bi obremenile bančnike, ki so bili primarno odgovorni za slabe bančne prakse, zato bi morali omogočiti, da bi bila izpovedba uporabna v kazenskem postopku zoper druge osebe,” je pojasnil Logar ter dodal, da preiskovalna komisija predlaga tudi spremembe 156. člena ZKP, ki govori o podatkih, ki jih lahko policija oz. NPU pridobita neposredno na podlagi zakona.

Banke so kot svete krave
Komisija po besedah Logarja meni, da bi bilo potrebno preoblikovati nekatere procesne zadržke v smeri, da bi policija imela ustrezen nabor orodij za pridobitev informacij. “Prav tako predlagamo dopolnitev 145. člena oz. uvedbo novega člena ZKP. Danes velja, da so javne institucije dolžne podati uradno ovadbo za dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, kar pa ne velja za institucije zasebnega prava, kamor sodijo banke. Zato predlagamo, da se to z novim členom razširi tudi na te institucije, torej na pravne osebe zasebnega prava v večinski državni lasti, ki so bile oškodovane pri svojem delu, torej da bi te institucije bile dolžne naznaniti ta kazniva dejanja, čim ugotovijo zanje,” je prvi sklep podrobneje pojasnil Logar.

Bančno kriminaliteto je potrebno preganjati
Drugi sklep je, da naj državni zbor preiskovalni komisiji naloži, da tako vmesno poročilo in dodatno vmesno poročilo posreduje NPU in ministrstvu za notranje zadeve ter specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanitev sumov storitev kaznivih dejanj. “Menimo, da ima večjo težo, če tovrsten akt naloži državni zbor, kot če to naredi preiskovalna komisija sama po sebi. Toda, če državni zbor tega sklepa ne bi potrdil, bo preiskovalna komisija sama naznanila. Vseeno pa si želimo zavezo vseh poslancev oz. čim več poslancev, saj se s tem izkazuje tudi želja po ustreznem pregonu bančne kriminalitete,” je povedal predsednik preiskovalne komisije.

Pregon bančne kriminalitete naj postane bistvena sestavina poročil
Preiskovalna komisija predlaga tudi to, da specializirano državno tožilstvo ob poročilih, ki jih posreduje državnemu zboru po zakonu, vanje redno uvrsti točko pregona bančne kriminalitete in da to postane bistvena sestavina poročil, ki se pripravljajo na podlagi 148. člena zakona o državnem tožilstvu.

Odgovorni se z zastaranjem ne smejo izogniti odškodninskim zahtevkom
Glede na časovno oddaljenost kaznivih dejanj in oškodovanj, ki so se zgodila v slovenskem bančnem sistemu, predvsem z vidika odškodninskih tožb, zakonodajalec pa je leta 2012 v 33. členu področnega zakona predvidel, da vsa dejanja zastarajo s štirikratnikom zastaralnih rokov, preiskovalna komisija predlaga, da se opravi obvezna razlaga tega člena, in sicer “v smeri, da ta štirikratnik velja za vse postopke, ki so se začeli tudi pred datumom sprejema zakona in ki še niso zastarali pred tem datumom. Namen te določbe v zakonu je bil ravno v tem, da se ne bi odgovorni z zastaranjem izognili tem odškodninskim zahtevkom,” je pojasnil Logar.

Za ustrezen pregon bančne kriminalitete je ključnega pomena ustanovitev specializiranega sodišča
Kot zadnji predlog sklepa pa se državnemu zboru predlaga, da se skupaj z bistvenimi ugotovitvami parlamentarne preiskave zakonsko in materialno zagotovi ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete v okviru organiziranosti sodstva: “Tako policija kot specializirano državno tožilstvo kot dosedanja sodna praksa, ki se kaže pri postopkih pred rednim sodiščem, kažejo, da je za ustrezen pregon bančne kriminalitete ključnega pomena ustanovitev takšnega sodišča.”

Oprostilne sodbe še vedno pereč problem
“Če se bo bančno kriminaliteto preganjalo po rednih sodiščih brez ustrezne specializacije, gre z veliko verjetnostjo pričakovati, da bodo tudi vse prihodnje sodbe šle v smeri sodb, s katerimi se srečujemo danes, torej v smeri oprostilnih sodb, še posebej ker gre za zelo specializirano materijo. Torej, če se je specializiralo tožilstvo glede na obseg škode, ki je za davkoplačevalce na tem področju nastal, bi se moralo po mnenju preiskovalne komisije specializirati tudi sodstvo,” je povedal Logar in dodal, da dejstvo, da je ta predlog utemeljen, nenazadnje dokazuje tudi nedavna odločitev ustavnega sodišča, zaradi katere se lahko v rednem sodstvu pričakuje do novih 100.000 tožb, ki bodo popolnoma zablokirale del pravosodnih organov.

Zakon o bančništvu v nekaterih delih v neskladju z ustavo 
Anže Logar je kot poslanec SDS odgovoril tudi na postavljeno novinarsko vprašanje glede včerajšnje odločitve ustavnega sodišča v zvezi z izbrisom lastnikov podrejenih obveznic leta 2013, ko se je odvijala druga sanacija bančnega sistema. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da zakon o bančništvu v nekaterih delih ni bil v skladu z ustavo.

Slovenija bi lahko pridobila poceni denar
“Še enkrat lahko izrazim obžalovanje, da se za reševanje bančne luknje leta 2013 ni uporabilo postopka, ki ga je predlagala SDS, torej uporabe mehanizma, ki bi Sloveniji omogočil pridobitev poceni denarja in bi, že če primerjamo obrestne mere v tistem obdobju, na letni ravni z naslova sanacije bančnega sistema prihranili približno 120 milijonov evrov letno. Vlada se je odločila za dražji postopek,”
 je spomnil poslanec SDS.

Zadeva padla na ustavnem sodišču, ker ni omogočila ustreznega sodnega varstva
Logar je nadaljeval, da se je vlada Alenke Bratušek odločila, da to stori na takšen način, da zadeva pade na ustavnem sodišču. “Padla je zato, ker ni omogočila ustreznega sodnega varstva. Ustavno sodišče je v zvezi s tem zelo jasno: vlada kot predlagatelj in tisti, ki so potem na seji državnega zbora to rešitev potrdili, niso ustrezno utemeljili, zakaj so se odločili za drugačno sodno varstvo, kot bi bilo v vseh drugih postopkih. S tem so onemogočili vsem tistim ustrezno sodno varstvo za škodo, ki jim je bila ali naj bi jim bila narejena,” je še dejal Logar.

Ponovno se odpirajo dileme, povezane z reševanjem bančne luknje
Zato se sedaj po mnenju Logarja ponovno odpirajo vse dileme, ki so bile povezane z reševanjem bančne luknje, tako dimenzije izračuna bančne luknje kot tudi tistih, kdo je v resnici bil primoran prispevati za rešitev bančne luknje.

Nastala je škoda vsem, ki so vlagali v pokojninske sklade 
“Tako da gre za vprašanje, ki zadeva 100 tisoč lastnikov delnic in za 2 tisoč izbrisanih podrejencev. Pa tudi za 800 tisoč tistih, ki so vlagali v pokojninske stebre, glede na to, da so na primer Modra zavarovalnica in druge institucije imele denar v teh bankah in je na tem posledično nastala škoda tudi vsem, ki so vlagali v te pokojninske sklade,” je spomnil Logar.

Odgovornost je na strani vlade Alenke Bratušek, šlo naj bi celo za protiustavne odločitve
“Poleg tega se je potrebno zavedati, da ima ta odločitev tudi vpliv na postopke prodaje bank v državni lasti. Tako da to je zelo daljnosežna posledica. Odgovornost za to nosi vlada Alenke Bratušek. Nosijo pa tudi veliko odgovornost tisti, ki so pripravljali tovrstno rešitev. Danes sem na vlado že naslovil poslansko vprašanje, kdo poimensko je bil tisti, ki je predlagal to rešitev, in ali držijo navedbe, da naj bi se že v tistem času pojavljali očitki, da gre za protiustavne odločitve.”

Gre tako za objektivno kot tudi subjektivno odgovornost
“V tem primeru gre tako za objektivno kot tudi subjektivno odgovornost tistih, ki so to pripravljali. Saj veste, državna sekretarka Vraničarjeva, ki je to pripravljala, je danes tista ministrica, ki naj pripravi odgovor in rešitev stanja, ki je nastalo zaradi odločitev v tistem času, ko je bila ona državna sekretarka. Finančne posledice pa bodo padle na neko drugo vlado, enkrat v prihodnje,” je še opozoril Logar.

D. M.