Pred ministrstvom za delo bodo protestirali zaradi znižane prispevne stopnje za poklicne pokojnine

Fotografija je simbolična (Foto: STA)

Letos veljavni pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, ki ga je potrdila ministrica za delo Anja Kopač Mrak, je prispevno stopnjo za delodajalce za dve leti znižal z 9,25 odstotka na osem odstotkov. Sindikati s člani na zdravju škodljivih delovnih mestih oziroma mestih, ki jih po določeni starosti ni več mogoče zanesljivo opravljati, bodo pred ministrstvom za delo izrazili nestrinjanje z znižano prispevno stopnjo za poklicno zavarovanje. Na protestu pričakujejo več tisoč ljudi.

Znižana prispevna stopnja bo po oceni sedmih sindikalnih central, ki organizirajo protestne demonstracije pred ministrstvom, ogrozila poklicno upokojevanje v prihodnjih letih. Že zdaj je premalo sredstev za poklicno upokojitev za 50 zavarovancev, v prihodnjih letih bo denarja premalo za 50 do 80 zavarovancev. Tudi če bi ostala 9,25 odstotna prispevna stopnja, bi bil primanjkljaj v  naslednjih desetih letih po ocenah sindikatov 2,2 milijona evrov. Na ministrstvu za delo sindikatom odgovarjajo, da so pričakovani presežki v prihodnje ocenjeni na več sto milijonov evrov. Pri manjšini zavarovancev, ki bodo imeli premalo sredstev za poklicno upokojitev, pa bo primanjkljaj pokrit iz solidarnostnih rezerv, poudarjajo.

Po izračunih Kada bo od približno 45.000 zavarovancev v naslednjih desetih letih približno 600 zavarovancev imelo minimalni primanjkljaj, medtem ko bodo ostali imeli presežek. Približno tretjina od 45.000 zavarovancev v poklicnem zavarovanju je iz javnega sektorja, ostali pa so iz zasebnega. Znižana prispevna stopnja bo po oceni sindikatov ogrozila poklicno upokojevanje v prihodnjih letih. Že zdaj je premalo sredstev za poklicno upokojitev za 50 zavarovancev, v prihodnjih letih pa za od 50 do 80 zavarovancev.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sindikatom  odgovarjajo, da z enotno prispevno stopnjo ni mogoče zagotoviti enakomerne pokritosti pravic vseh zavarovancev. Pričakovani presežki so v prihodnje ocenjeni na več sto milijonov evrov. Največji presežki so pri zavarovancih, ki hkrati izpolnijo pogoje za poklicno in starostno pokojnino. Dolgoročno vzdržnost poklicnega zavarovanja je po mnenju ministrstva mogoče ob enotni prispevni stopnji zagotoviti le z zadostnim zneskom solidarnostnih rezerv, za kar pa je treba imeti določeno število let.

Sindikati nasprotujejo tudi višji upravljavski proviziji Kada, ki jo prinaša novi pokojninski načrt. Opozarjajo na dogovor pri prej veljavnem pokojninskem načrtu, da se začne upravljavska provizija postopoma nižati, ko sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja doseže vrednost 700 milijonov evrov. Toda po novem pokojninskem načrtu se bo upravljavska provizija znižala šele, ko bo vrednost sredstev sklada znašala 750 milijonov evrov, so ogorčeni v sindikalni vrstah. Čista vrednost sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja po podatkih ministrstva znaša 660 milijonov evrov, upravljavska provizija 6,5 milijona evrov, vstopni in izstopni stroški pa 1,3 milijona evrov. Kad bo moral znižati upravljavsko provizijo, če se bo pokazalo, da je previsoka, so zagotovili na ministrstvu.

Ministrstvo in Gospodarska zbornica Slovenije poudarjata, da ima kar 95 odstotkov, vključenih v poklicno zavarovanje, na svojih individualnih računih presežek. Pri tistih, ki ob poklicni upokojitvi ne bodo imeli dovolj sredstev pri individualnem računu, pa bo primanjkljaj pokrit iz solidarnostnih rezerv, so povzeli rešitev iz novele pokojninskega zakona. V zbornici želijo, da se prenova sistema poklicnega zavarovanja nadaljuje tudi z oblikovanjem novih meril in kriterijev za vključitev v sistem poklicnega zavarovanja in tudi s prevetritvijo registra težkih in zdravju škodljivih delovnih mest. V zadnjih dveh desetletjih so nove tehnologije in spremembe pri organizaciji dela prinesle toliko sprememb, da marsikatero delovno mesto, ki je v registru, ne sodi več v kategorijo posebno težkih in zdravju škodljivih delovnih mest, je za STA poudarila izvršna direktorica GZS za socialni dialog Tatjana Čerin.

Poklicno zavarovanje pomeni zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev, ki opravljajo bodisi težka in zdravju škodljiva dela bodisi dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno opravljati, denimo policisti, vojaki, gasilci, železničarji, rudarji in piloti. Gre za delovna mesta, ki so imela v preteklosti pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma do beneficirane delovne dobe. Z letom 2001 jo je nadomestilo obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Poklicno zavarovanje se izvaja v okviru sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga upravlja Kad. Vanj je bilo septembra lani vključenih 45.975 zavarovancev, 18.790 jih je  imelo sredstva v zadržanju. Poklicno pokojnino je septembra lani prejemala 201 oseba, njena povprečna višina je bila 1674 evrov. Pravico do enkratnega izplačila odkupne vrednosti iz sklada je že  izkoristilo 4117 ljudi.

Branka Jurhar