Gospodarstveniki pozivajo vlado k umiku mini davčne reforme

Foto: STA

Predstavniki gospodarstva, podjetništva in obrti vlado vnovič pozivajo k umiku davčnih sprememb, ki prinašajo razbremenitev stroškov dela in zvišanje obdavčitve podjetij, DZ pa bo o njih odločal v torek.

”Potrebujemo bolj odločno davčno reformo, kar je vlada pripravila doslej, pa pomeni le prelaganje denarja iz enega v drug žep,” pravijo.

Razbremenitve stroškov dela načrtoval že Mramor
Da bi povečali konkurenčnost domačega gospodarstva, so se odločili za razbremenitev stroškov dela. To je pred več meseci napovedal nekdanji finančni minister Dušan Mramor ter opravil več krogov posvetovanj s širokim krogom deležnikov. Vlada je nato ta mesec v DZ poslala predlog t. i. mini davčne reforme, ki prinaša razbremenitev plač nad 1,6-kratnikom povprečne plače ob ohranitvi 50-odstotne stopnje pri dohodnini ter znižanje obdavčitve božičnic in 13. plač, po drugi strani pa zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb, kot poroča STA.

“Vlado in finančno ministrico pozivamo, naj še enkrat pregledajo, ali je to smiselno,” je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. “Imamo vzvode, da se lahko tudi mi zoperstavimo tej davčni reformi,” je dodal.

Nasprotovanje nepošteni delitvi sredstev med javni sektor in zaposlene v gospodarstvu
“V primeru dodatnega obremenjevanja podjetij in ponovne nepoštene delitve učinkov gospodarske rasti med javne uslužbence in zaposlene v gospodarstvu bomo prisiljeni delovati,” je posvaril tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marjan Mačkošek. V Sloveniji smo v času krize v gospodarstvu izgubili 77.000 delovnih mest, medtem ko se je javni sektor okrepil za 15.000 novih zaposlenih. “Zaposleni, ki so bili največje žrtve krize, so zdaj znova prikrajšani, hkrati pa vlada dodatno obremenjuje podjetja,” je dejal.

Mini davčna reforma razumljena kot ignoriranje gospodarstva
Davčni prilivi v proračun so letos za 1,3 milijarde evrov višji, kot so bili leta 2013. Zato ne drži, da bolj odločna davčna reforma ni mogoča zaradi javnofinančne konsolidacije, je dejal Mačkošek. Sprejem mini davčne reforme bi v gospodarstvu razumeli kot popolno ignoranco vlade do gospodarstva in podjetništva.

Malemu gospodarstvu, samostojnim podjetnikom, mikro in malim podjetjem ta reforma ne koristi
Malemu gospodarstvu, samostojnim podjetnikom ter mikro in malim podjetjem mini davčna reforma ne prinaša ničesar. Tisti, ki zaslužijo nad 2500 evrov bruto mesečno, bodo razbremenjeni le za tri evre, tisti s plačami nad 4500 evrov pa kar za 120 evrov, je izračunal ter vlado pozval, naj zniža davke in prispevke, saj bi to vodilo v večje zaposlovanje.

Kaj pa znižanje porabe v javnem sektorju?
Za podpredsednika Združenja delodajalcev Slovenije Mira Smrekarja so sprejemljive le tiste reforme, ki bi pomenile izboljšanje poslovnega konkurenčnega okolja za slovenska podjetja, a ne na račun delodajalcev. “Ne želimo dodatnih obremenitev gospodarstva, želimo si racionalno porabo v javnem sektorju, tam je veliko prostora za racionalizacijo in varčevanje,” je pojasnil.

Podjetnik Igor Akrapovič je potrdil, da so se o možnih davčnih spremembah za povečanje konkurenčnosti gospodarstva res posvetovali s finančnim ministrstvom, a so zavrnili vse njihove predloge. “Vse nam je spolzelo iz rok, dobili pa smo še zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za dve odstotni točki,” je bil kritičen do predloga, ki je že pred potrditvijo v DZ. Dobili smo predlog, ki ni za nikogar več sprejemljiv, je dodal.

Predsednik upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov Marjan Batagelj je izrazil željo, da bi bili povabljeni na novi krog pogovorov. “Ko nas ne poslušajo več, preselimo podjetja v tujino, a tega ne moremo vsi narediti,” je dejal.

A. B., STA