[VIDEO] Kdaj bo sodišče ukrepalo proti krivcem za bančno luknjo?

V slovenskem bančnem sistemu je izginilo več kot 10 milijard evrov in do danes ni zato še nihče odgovarjal. Zdi se, kot da je parlamentarna državna komisija, ki raziskuje bančno luknjo, edina, ki se ukvarja s tem problemom. Predsednik preiskovalne komisije DZ za nadzor bančnega sistema Anže Logar, ki pričakuje dokumentacijo, katere zaseg je odredilo višje sodišče, pa meni, da “gre za pomembno proceduralno in sodno zmago parlamentarne preiskovalne komisije”.

Na začetku dela se je Anže Logar srečeval s proceduralnimi problemi in “metanjem polen pod noge” preiskovalni komisiji pri zasegu dokumentacije, saj je bil trdo odločen, da bo komisija uporabila vsa pravna sredstva in šla z njimi do konca. Vzpostaviti bo potrebno postopek, po katerem bo parlamentarna preiskovalna komisija od organov, pravnih oseb in drugih institucij, ki so potrebna za njeno delo, pridobila vso dokumentacijo. “Že od začetka je ljubljansko okrožno sodišče, ki je aktivno nasprotovalo pridobitvi dokumentacije še posebej sodnica Deša Cener  –, je preiskovalna komisija samo z enotnostjo in s strokovno pomočjo zakonodajne pravne službe v DZ dosegla, da bo s težko pridobljeno dokumentacijo lahko nadaljevala z delom. Konec koncev so nas davkoplačevalci izvolili, da opravimo našo dolžnost v tem mandatu”.

Nadgradnja znamenitega stavka “Odgovor enak prejšnjemu.”

"Še posebej sodnica Deša Cener, ki je aktivno nasprotovalo pridobitvi dokumentacije," pravi Anže Logar

“… še posebej sodnica Deša Cener, ki je aktivno nasprotovalo pridobitvi dokumentacije,” pravi Anže Logar

Pred preiskovalno komisijo je bilo zaslišanih že nekaj ključnih prič iz Probanke in Factor banke – torej bank, ki so bile najprej pod drobnogledom njihovega portfelja. Sta pa to tudi iztočna primera za nadaljno preiskovanje večje Banke Slovenije, ki naj bi nadzorovala delo ostalih v bančnem sistemu in ki te dolžnosti ni opravila. “Ko sedejo nasproti mene, imam občutek, da se pojavi neka generalna amnezija. Pa s tem ne mislim zgolj na bančnike in nadzornike v teh bankah, ampak tudi nekdanji guvernerji, revizorji in celo nekdanja predsednica vlade in finančni minister se ne spomnijo dogodkov izpred treh let,” pove Anže Logar, ki o njihovemu sprenevedanju glede petmiljardnega dolga davkoplačevalskega denarja odkrito dvomi, saj je bilo pri obeh zaslišanjih – tako kot že večkrat doslej ob zaslišanjih posameznih prič – na konkretna vprašanja mogoče slišati naslednje odgovore: “Ne vem.”, “Se ne spomnim.”, “To se je dogajalo že pred leti.”

 10-milijonski kredit je bil zavarovan z 1 milijonom premoženja?
Kako je nastajala ta bančna luknja, ki vedno bolj spominja na krater? Ali je šlo res samo za prijateljsko podeljevanje “nikoli vrnjenih” kreditov brez kritja? Pri samem pregledu delovanja omenjenih dveh spornih bank je bilo takoj razvidno, da gre za popolnoma drugačen način bančnega poslovanja.

Prevevala me je zgroženost, kako se je v bančnem sistemu poslovalo. Podeljevanje kreditov je na meji dobrega okusa in potrebuješ kar nekaj časa, da se navadiš na te mahinacije in bančno prakso, ki ji navaden državljan ne bo nikoli prepuščen. Naloga komisije je, da ji tudi ostali ne bodo nikoli več prepuščeni. Gre za friziranje rezultatov, stroškov, fiktivne nakupe delnic in umetnega napihovanja cen delnic do najemanja kreditov z zastavo nepremičnin, ki so bile zavarovane in ocenjene po desetkrat večji oceni, kot so realno vredne. Torej če je bila nepremičnina vredna milijon evrov, je komitent dobil deset milijonov evrov kredita, ker je komitent vrednost ocenil na deset in banki je to zadoščalo. Tako je deset miljonov poniknilo v sistemu. Takih primerov je preveč,” je povedal Anže Logar, predsednik preiskovalne komisije DZ za nadzor bančnega sistema.

Podeljevanje kreditov na meji dobrega okusa

»Neposrednega vpletanja politike v samem podeljevanju kreditov ni," pove Logar.

»Neposrednega vpletanja politike v samem podeljevanju kreditov ni,” pove Logar.

Sredstva teh dveh bank so izčrpavale niti ne posredno politične, ampak bolj lokalno-poslovne hobotnice, ki so se napajale iz teh dveh bančnih central. Država je podpirala likvidnost teh dveh bank preko vloženih depozitov, s čimer sta banki pridobili likvidna sredstva za dajanje nepovratnih kreditov. Takoj ko je zmanjkalo sredstev za kredite, je država poskrbela za ponovno vlaganje depozitov. Postavlja se vprašanje, ali je država pri tem vlaganju depozitov imela še kakšno aktivno vlogo. “Neposrednega vpletanja politike v samem podeljevanju kreditov ni. Obstajajo pa drugačni odkloni in gre za strogo zaupne podatke v delnem poročilu, ki ga bo preiskovalna parlamentarna komisija pripravila jeseni,” pove Logar. Vsi ti podatki zaupne narave se predajo NPU vključno z magnetogrami javnih in zaprtih zaslišanj.

NPU pripravljen na sodelovanje
Tudi osebni obisk kriminalistične skupine pri Anžetu Logarju zaradi preiskave posla dokazuje, da so pripravljeni na sodelovanje in izmenjavo informacij. “Primarna naloga teh postopkov je, da se odkrije, obsodi in na hladno postavi tiste, ki so kopali to bančno luknjo. To je stvar represivnih organov. Naloga parlamentarne preiskovalne komisije bo ugotovila odgovornost uprav nadzornih svetov in dela nadzornika Banke Slovenije in preiskala morebitne politične vplive. V kolikor se bomo v preiskovalni komisiji odločili, bomo podali na državno tožilstvo naznanitve sumov kaznivih dejanj, da se zaradi pet milijard bančne luknje kaznuje odgovorne za njo.”

V podobni situaciji kot Slovenija sta se znašli tudi Islandija in Irska, vendar so v teh dveh državah postopki pred sodišči danes več ali manj zaključeni. Glavna preiskovalka bančne luknje na Islandiji Eva Joly je pred časom povedala, da je bilo njihovo delo težaško, a so odgovornim za bančno luknjo uspeli odvzeti večino nezakonito pridobljenega premoženja in jih pripeljali pred sodišča, kjer so odgovarjali za svoja dejanja. Najprej so se lotili vodstev bank, ki postavljajo pogoje kreditiranja in odločajo v najpomembnejših zadevah na tem področju. Lotili so se celo predsednika vlade, ker so mu očitali, da ni sklical seje vlade, da bi pospešil postopke na tem področju. Podobno se je dogajalo tudi na Irskem, kjer so v dobrih treh letih in nekaj mesecih pravnomočno obsodili okoli 80 odstotkov vseh tistih, ki so povzročili bančno luknjo.

Kdaj bo sodišče zasulo bančno luknjo?
Stanje na področju odkrivanja bančne kriminalitete je v Sloveniji precej drugačno. Kriminalistična policija je do konca januarja 2016 evidentirala oziroma zaznala 228 sumov kaznivih dejanj na področju bančništva. Skupna ocenjena škoda zaznanih kaznivih dejanj je znašala 779 milijonov evrov. Doslej je bilo na ravni policije zaključenih 138 sumov kaznivih dejanj, za 96 so podali kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve različnih kaznivih dejanj, za 42 primerov pa so podali poročila, ker niso ugotovili podlage za kazensko ovadbo. Do sedaj ni bil še nihče obsojen niti na prvi stopnji.

Ni razlogov za optimizem?

"Svarim pred apatijo in vdanostjo v usodo »da se ne bo nič naredilo," meni Anže Logar.

“Svarim pred apatijo in vdanostjo v usodo »da se ne bo nič naredilo,” meni Anže Logar.

Državljani pa ne moremo biti ravno optimistični. Osmo leto je, odkar so se ti krediti podeljevali, pa glede na časovni zamik še niti en primer ni bil zaključen. Če od pravosodnih organov ne bomo zahtevali in pričakovali, da opravijo svojo nalogo brez javnega in medijskega pritiska, pa tudi civilnih združenj, potem se sodna veja oblasti ne bo zganila. “Če 90 odstotkov vprašanih meni, da sodstvo ne bo nič naredilo, potem ima sodstvo 90 razlogov, da tega ne bo naredilo. Če pa se sodstvo sooči z 90 odstotki pričakovanj in zahtev populacije, potem dvomim, da se sodstvo ne bo zganilo. Svarim pred apatijo in vdanostjo v usodo, da se ne bo nič naredilo. Na vprašanje obsodbe teh, ki so kopali bančno luknjo, lahko pade sodstvo in prav tako pade državotvornost. Če se ob tako obsežnem bančnem kriminalu krivcev ne bo odkrilo, zakaj bi potem naslednja generacija bankirjev funkcionirala drugače kot ta?” se je vprašal Logar.

Cerar in njegov kader na čelu komisije
Za slabe kredite, ki po svojem bistvu v večini primerov predstavljajo kazniva dejanja bančne kriminalitete, so večinoma odgovorna vodstva bank, ki so takšne kredite odobravala, in člani nadzornih svetov, ki so delovanje bank nadzorovali. Koliko je interesa in enotnosti s strani politike, da se odgovorne postavi pred sodišče? Koliko težav je bilo že z zbiranjem podpisov za ustanovitev parlamentarne komisije, ki so jo po dolgem pregovarjanju izglasovali v DZ, ker je vladajoča koalicija na čelo te komisije želela postaviti svojega predstavnika. “Dobro, da je zmagal razum, da poslanska skupina SDS kot predlagatelji za ustanovitev te komisije in tudi kot opozicija vodimo to komisijo,” meni Anže Logar. Brez teh pritiskov preiskovalne komisije v DZ, na strani tožilstva, NPU in v javnosti ne bi bilo toliko razprav o preiskovanju bančne kriminalitete.

Tako stanje jasno narekuje potrebo po ukrepanju vlade RS. Kljub temu koalicijski poslanci na seji odbora za pravosodje niso podprli priporočila, po katerem bi morala vlada pripraviti analizo stanja na področju preiskovanja kaznivih dejanj bančne kriminalitete, vezane na bančno luknjo, ter pripraviti načrt učinkovitih ukrepov, ki bodo pospešili odkrivanje in preiskovanje te bančne kriminalitete.

“Pozabimo na preteklost” je sporočilo za neaktivno sodstvo

»V primeru, ko najvišji predstavniki izvršilne veje oblasti to izreče – je to sporočilo sodni veji oblasti – da odgovorne za bančno luknjo ne bomo obsodili,« je kritičen Logar.

»V primeru, ko najvišji predstavniki izvršilne veje oblasti to izreče – je to sporočilo sodni veji oblasti – da odgovorne za bančno luknjo ne bomo obsodili,« je kritičen Logar.

Sporno je tudi, ko na odboru za pravosodje ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar izjavi: “Morda bi tukaj samo še dodala glede na ta priporočila, ki so bila podana, da nekako ocenjujem, da vendar tukaj pa manjka ena komponenta, ki je bistvena, morda se preveč ukvarjamo s stanjem za nazaj.” Kar lahko razumemo kot jasno naznanilo enega od najodgovornejših izvršilne veje oblasti, da “dajmo pozabiti, kar se je zgodilo, in naredimo vse, da se to v prihodnje ne bo naredilo”. Težko je verjeti, da nam ob bančni luknji, veliki 5 milijard evrov, kar znese 2.500 evrov na osebo, eden od najodgovornejših ministrov – za notranje zadeve – reče, da se preveč ukvarjamo s preteklostjo in da raje poglejmo v prihodnost. “V primeru, ko najvišji predstavniki izvršilne veje oblasti to izreče – je to sporočilo sodni veji oblasti – da odgovorne za bančno luknjo ne bomo obsodili,” je kritičen Logar.

Tožilstvo nima pravnega sredstva?
Zaskrbljujoče pa so tudi izjave direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Majheniča, ki je dejal, da bo “šele sodna praksa dejansko pokazala, ali gre pri slabi bančni praksi v resnici tudi za kazniva dejanja” ter izjava vodje Specializiranega državnega tožilstva mag. Harija Furlana, ki je opozoril, da “enostavno ni objektivnih pogojev, da bi se preiskave, bančne ali pa gospodarske, končale v šestih mesecih, kot to določa Zakon o kazenskem postopku,” in da “zoper ta rok šestih mesecev, če preiskava ni končana, tožilstvo nima nobenega pravnega sredstva”.

Zopet Jazbec in Narat v bančni luknji

»Torej kljub temu, da sta bila soodgovorna pri nastajanju bančne luknje, sta danes najodgovornejša in najpomembnejša finančnika v državi, bistveno pomembnejša kot finančni minister in tudi bistveno pomembnejša kot predsednik Vlade,« pove Anže Logar.

»Torej kljub temu da sta bila soodgovorna pri nastajanju bančne luknje, sta danes najodgovornejša in najpomembnejša finančnika v državi, bistveno pomembnejša kot finančni minister in tudi bistveno pomembnejša kot predsednik vlade,« pove Anže Logar.

Dolgo časa so razpravljali o tem, kdo je odgovoren za bančno luknjo, in tudi v koalicijski pogodbi je zapisano, da je potrebno člane kreditnih odborov in nadzornih svetov bank, ki so povzročili bančno luknjo, presojati in ugotavljati njihovo odgovornost. Vsaj dva najvidnejša člana največje banke v državi, ki sta soodgovorna, sta bila na najpomembnejših funkcijah in še danes pod vlado Mira Cerarja zasedata najodgovornejše funkcije v državi. V času, ko je v Novi Ljubljanski banki nastalo za 2 milijardi evrov slabitev, je bil predsednik kreditnega odbora Marko Jazbec. Pod 750 milijonov kreditov, ki so romali pod slabo banko, se je podpisal prav Jazbec, kar je več, kot jih je podpisal Matej Narat – bivši šef Save.

Kdo so grobarji bančne luknje ali sprvržena logika vlade?
Vendar je bil Jazbec imenovan tudi na čelo SDH-ja in njegov nadzornik je bil Marko Simoneti. “Torej kljub temu da sta bila soodgovorna pri nastajanju bančne luknje sta danes najodgovornejša in najpomembnejša finančnika v državi, bistveno pomembnejša kot finančni minister in tudi bistveno pomembnejša kot predsednik vlade,” pove Anže Logar “Če bi Jazbec zaprosil za dovoljenje za vodenje banke, ga ne bi dobil niti od Banke Slovenije in niti od ECB – zaradi preteklih praks. Dobil pa je možnost za vodenje SDH, ki pokriva vse banke in vse gospodarske subjekte v državni lasti. To kaže na sprvrženo logiko vlade Mira Cerarja.” In javnost teh Cerarjevih kadrovskih potez tudi ni obsodila.

Napajanje hobotnic iz depozitov

Kdo se igra z našim denarjem 3

»Na podlagi zaslišanja guvernerja si bo preiskovalna komisija lahko ustvarila sliko, ali je bila odločitev za nadzorovano likvidacijo smotrna ali ne,« pravi Logar.

V primeru Probanke in Factor banke je država zaščitila vlagatelje preko zakonsko določenih 100.000 evrov in pokrila tiste, ki so uničili ti banki. Vstop nadzorovanja likvidacij je po žepu najbolj udaril dotedanje lastnike in kupce podrejenih obveznic – zaščitila pa je vlagatelje sredstev v teh bankah. V primeru stečaja teh dveh bank bi država krila vsa sredstva do 100.000 evrov, izgubili pa bi vsi tisti z višjimi sredstvi. V primeru Factor banke je bilo teh 32 milijonov in v Probanke 61 milijonov, saj je bila večina depozitov manjša od 100.000 evrov. Strošek, ki bi bil davkoplačevalcem lahko prihranjen, bi to bil le v primeru, če bi namesto države plačali tudi tisti z manjšimi depoziti. V tistem času je bila bančna situacija ne samo na Cipru, ampak posledično tudi pri nas – napeta, saj se je napovedoval prihod »trojke« in tu je šlo za politično neukrepanje, meni Anže Logar: “Na podlagi zaslišanja guvernerja si bo preiskovalna komisija lahko ustvarila sliko, ali je bila odločitev za nadzorovano likvidacijo smotrna ali ne.”

Prekratek spomin zaslišanih
Pred preiskovalno komisijo o zlorabah v bančnem sistemu, ki jo vodi Anže Logar, sta pričala nekdanji minister za finance Uroš Čufer in nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek. Medtem ko je bila komisija s strani nekdanjega finančnega ministra ob mnogih vprašanjih deležna tišine, dolgih premislekov in jecljanja, je  Alenka Bratušek pojasnjevala številne primere konflikta interesov, v katere je bila tudi vpletena. Nekdanji finančni minister Uroš Čufer je povedal, da o bančni luknji nima kakšnega posebnega mnenja. “Amnezija posameznikov ne deluje na delo preiskovalne komisjie.” Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije Anžeta Logarja o tem, kdo je odgovoren za pet milijardno luknjo bančno luknjo, nekdanji finančni minister Čufer ni izpostavil nobenega imena, je pa s prstom pokazal na različne dejavnike in splet okoliščin, največjo težo pa pripisal prepoznemu reakcijskemu času. “Gre za različne zmesi ekonomskih odločitev, ker ena sama odločitev ne more pripeljati do tako velike bančne luknje,” je ocenil Čufer na zaslišanju preiskovalne komisije.

Kdor molči – komisiji odgovori

Kdo se igra z našim denarjem 7

Pri obeh zaslišanjih pa je bilo – tako kot že večkrat doslej – ob zaslišanjih posameznih prič na konkretna vprašanja mogoče slišati odgovore: »Ne vem«, »Se ne spomnim«, »To se je dogajalo že pred več leti,« je povedal Logar.

Skladno s kazenskim zakonikom je Čufer na vprašanje :“Ali je na pobudo nekega bančnika iz NLB omogočil nakazilo depozita v Factor banko?” zavrnil, da bi odgovoril, kar je Logarja presenetilo. Člen kazenskega zakonika namreč pravi, da vprašani zavrne odgovarjanje v primeru, če bi sebe ali svoje sorodnike spravil v sramoto ali v kazenski pregon. “Ne vem, katerega od teh razlogov je Čufer uporabil,” je dejal Logar, ki meni, da se da ta zavrnjeni Čuferjev odgovor razumeti kot izpoved.

 

Zaslišanje Bratuškove
Komisija je o bančni luknji ter odgovornih zanjo zaslišala tudi nekdanjo predsednico vlade mag. Alenko Bratušek, ki je bila v času svoje poklicne kariere tudi nekdanja nadzornica NKBM in direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance. Komisijo je pri tem zanimala predvsem vloga mag. Alenke Bratušek med letoma 2008 in 2011, ko je kot članica nadzornega sveta Nove kreditne banke Maribor  (NKBM) glasovala za podelitev kredita Ivanu Vizjaku, sicer prav tako članu nadzornega sveta, v višini 9,8 milijona evrov. Bratuškova je dejala, da je za podelitev takšnega kredita glasovala, ker je ocenila, da je bil kredit dobro zavarovan.

Tudi Jankovič ni vrnil kreditov
Predsednik preiskovalne komisije Anže Logar pa je Bratuškovo spraševal tudi o tem, ali je v zvezi s krediti morebiti kakšne pritiske nanjo vršil poznejši zamrznjeni predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, saj je, kot je znano, tudi on v tistem času dobil kredite pri NKBM, ki pa jih vse do danes ni vrnil. Prav tako je bila vodja poslovalnice v Kranju, kjer so se delili določeni posli, tudi njena politična sopotnica in mestna svetnica Hermina Krt, a ni, kot je dejala Bratuškova, pri odločitvi o nadzorovani likvidaciji nihče od navedenih nanjo vplival ali jo kdajkoli o tem vprašal.

Ustanovitev DUTB je dobra poteza
Idejo o ustanovitvi DUTB oziroma slabe banke, ki jo je sicer prvotno predlagala druga Janševa vlada, pa je Čufer ocenil kot dobro potezo, saj do tedaj v slovenskem bančnem sistemu ni bilo potrebnega znanja o učinkovitem prestrukturiranju podjetij. “Komisija bo pripravila za vsako od teh bank dva do tri primere, kjer bo jasno izkazana pot od zahteve do odobritve kreditov in bodo jasno izkazane tudi kršitve, ki so se pokazale predvsem pri zaprtem delu zaslišanj, ki so podprti z listninskimi dokazi,” razloži Anže Logar. Do sedaj ni bil še nihče obsojen niti na prvi stopnji.

Kdo se igra z našim denarjem 4

“Ampak to je napačna pot. Za vsakega od teh bi bilo pravilno izbrati najbolj evidenten primer, ki ima največjo obsodilno verjetnost in tega nemudoma in po najhitrejši poti sprocesirati in tako se po ustreznem sodnem epilogu lahko začnemo ukvarjati še z ostalimi posli, ki so se zalepili na prste tega že obsojenega,” je dejal Logar.

Šef specializiranega tožilstva Furlan pa je 27. maja povedal tole: “Kar se tiče bančnega kriminala bi rad povedal, da smo vložili 8 zahtev za preiskavo 26 fizičnih oseb in 4 obtožne predloge zoper 11 oseb.” Gre za premoženjsko škodo 130 milijonov. Eden od teh primerov je bil tudi končan. To je znani primer Dimic – z oprostilno sodbo.

Speljite zadeve do konca – to je največja sporočilna vrednost
Glede na zgoraj navedene izjave direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Majheniča in vodje Specializiranega državnega tožilstva mag. Harija Furlana pa Logar meni: “Čas je za akcijo – ne pa govoriti o tem, koliko primerov obravnava policija ali specializirano državno tožilstvo. Naj speljejo do konca. To bi bila za javnost največja sporočilna vrednost.”

“Posamezne priče smo zaslišali na različnih ravneh tajnosti, tajno smo zaslišali tudi žvižgače in upam, da se te stvari na podoben način lotevajo tudi policija, NPU ter Specializirano državno tožilstvo. Menim, da se tudi v naboru ljudi, ki smo jih zaslišali, najde kak skesanec. Če bi se tožilstvo s kom pogodilo, bi se verjetno tudi precej lažje koga obsodilo in bistveno hitreje bi se postopki končali, kot so se tega represivni organi lotili,” je zaključil Logar.

Sofija Pika Simič