Vlada Mira Cerarja Slovencem za vsak zaslužen evro pobere kar 73 centov davka – To nas uvršča na neslavno četrto mesto na svetu!

Foto: Arhiv Nova24TV

Zadnja primerjalna analiza Eurostata je vladajočo slovensko levico znova postavila v sila nelagoden položaj – naša država je namreč po mejni davčni stopnji višjih dohodkov na četrtem mestu na svetu! Z drugimi besedami to pomeni, da slehernemu slovenskemu davkoplačevalcu na vsak zaslužen evro država pobere kar 73 centov. Višji delež od Slovenije (73 odstotkov od zaslužka) imajo pravzaprav samo še Švedska, Belgija in Portugalska, v tem pogledu pa je precej prijaznejša dežela od Slovenija tudi Slovaška, s katero nas radi zamenjajo, saj se ta država nahaja na zgolj 31. mestu te lestvice. Tamkajšnja vlada namreč svojim državljanom na en zasluženi evro pobere zgolj 36 centov. Poznavalci pravijo, da je katastrofalno stanje Slovenije, ki je praktično najvišje pri dajatvah in med najnižjimi pri bonitetah, ki jih zagotavlja država, in življenjskem standardu, posledica popolnoma zgrešene levičarske politike, ki je zgolj od osamosvojitve na oblasti kar 21 let.

In kje se skriva glavni razlog za tako visoke davke? Slovenski državni aparat je pravzaprav tako enormen, neučinkovit in drag, da ga gospodarski sektor preprosto ne more nositi na svojih plečih, kar se pozna na višini davkov in inkasantstvu. Ne čudi, da so podatki, ki jih je na svojem uradnem Twitter profilu objavil spletni bloger Svoboda, znova razburili slovensko javnost. Pozivi v slovenski tvitosferi so praktično enotni: nujen prvi ukrep prihajajoče vlade bo bistveno zmanjšati državno upravo. Zadržati zgolj tisto, kar ljudje nujno potrebujejo za preživetje, vse ostalo ukiniti.

Ko je bila na oblasti druga vlada Janeza Janše, v letih 2012 in 2013, sicer skupno le leto dni, je, zanimivo, naredila ravno nasprotno od tistega, kar se levici najbolj očita, s krčenjem preobremenjenega državnega aparata je začela pri sebi. Tako je vlada ukinila štiri ministrstva, šest vladnih služb in tri organe v sestavi. Desna vlada je ukinila tudi številna delovna telesa in urade tako doma kot v tujini. Ob koncu leta 2012 je, za primerjavo, državna uprava štela približno 1000 uslužbencev manj kot ob padcu vlade Boruta Pahorja leto dni prej.

V zgolj enem letu je vlada Janeza Janše v paketih za spodbujanje gospodarstva sprejela 89 ukrepov in 200 konkretnih spodbud, ki so znatno znižali davek, zagotovili investicijske olajšave in olajšave za raziskave ter nadzor. Kljub temu so v desni vladi zagotovili dodatne subvencije za brezplačna kosila za učence, tople malice za dijake in mesečne vozovnice za 20 evrov.

Foto: Twitter. Graf prikazuje Slovenijo na lestvici po mejni davčni stopnji višjih dohodkov.

Delež socialnih prispevkov glede na skupno obdavčitev v Sloveniji najvišji med članicami OECD
Smotrno je tudi izpostaviti, da je obdavčitev dela v Sloveniji po podatkih iz leta 2016 za 6,7 odstotne točke višja od povprečja držav OECD-ja. Najbolj se je zmanjševala med letoma 2004 in 2009, v času, ko je bila na oblasti vlada Janeza Janše, leto po nastopu finančne krize pa se je spet občutno dvignila.

Na Novi24TV smo v preteklosti že poročali, da višina socialnih prispevkov glede na skupne dajatve na plačo uvršča Slovenijo na deveto mesto med članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Delež socialnih prispevkov, glede na skupno obdavčitev plače, je v Sloveniji za kar 14,5 odstotne točke višji od povprečja OECD. Še bolj skrb vzbujajoč je delež, ki ga v Sloveniji za socialne prispevke plača delavec. Ta je z 19 odstotki najvišji med članicami OECD – več kot enkrat višji od povprečja OECD, kjer delavec za socialne prispevka odšteje 8,2 odstotka svoje plače.

Foto: Twitter. Vladni dolg glede na odstotek BDP-ja.

Vladni dolg kot odstotek BDP-ja danes štirikrat večji kot leta 2008
In medtem, ko aktualna leva vlada Mira Cerarja ostaja zvesta sama sebi in trdi, da trenutno v Sloveniji ni nobene možnosti, da bi v kratkem prišlo do znižanja davkov, pa je, zanimivo, vseeno možnost še za višjo javno porabo. Vlada RS je namreč sprejela predlog zakona, ki, tako navajajo, zaradi ugodnih gospodarskih razmer predčasno odpravlja tudi varčevalne ukrepe na področju otroških dodatkov in številnih drugih področjih. Čeprav na finančnem ministrstvu ves čas odmahujejo z roko, da trenutno ni prostora za nižje davke, se država spušča v težko razumljive nakupe, kot je dva tisoč stanovanj v Trbovljah, od katerih je 300 neuporabnih, Republiški stanovanjski sklad pa je za družbo Spekter odštel kar 6,8 milijona evrov, potrebuje pa še dodatnih 600 tisoč evrov.

A kaj drugega, kot dodatno zadolževanje, je pričakovati od vlade, katere vladni dolg kot odstotek BDP-ja v Sloveniji predstavlja kar 80 odstotkov? Za primerjavo: litvanski, latvijski in češki vladni dolg (države podobne gospodarske velikosti kot Slovenija) ne presega 50 odstotkov. Še leta 2008, ko se je po štiriletnem mandatu poslovila prva vlada Janeza Janše, je v Sloveniji ta dolg znašal samo 20 odstotkov.

L. S.