Židan trdi, da gozdarji obvladujejo lubadarja, lastniki pa kličejo na pomoč

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Foto: sta).

Oktobra je na 43. seji Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnaval okuženost slovenskih gozdov s podlubniki, predlagateljica Iva Dimic iz NSi je poudarjala, da je okuženost gozdov alarmantna. Stroka je potrdila eksponatno širjenje okužb, minister Dejan Židan pa vseskozi zatrjuje, da gozdarji obvladujejo stanje na terenu. 

Židan je poudarjal uporabo brezpilotnega letalnika pri določanju okužb na težko dostopnih mestih in da bo s čiščenjem smreke slovenski gozd dobil boljšo sestavo drevesnih vrst. Novembra pa je bila sprejeta novela zakona, ki je ukinila prevoznice in uveljavila knjigovodske listine in ki omogoča sanitarno sečnjo tudi tam, kjer lastnik pri čiščenju ne sodeluje.  

Morda vas zanima branje na isto temo izpred nekaj mesecev: Zaradi državne šlamparije kar 172 lastnikov gozdov ne sme očistiti gozda

Z zgornjega Gorenjskega pa že poročajo o zelo veliki škodi zaradi lubadarja: uničenih je  skoraj 305.000 kubičnih metrov lesa,  kar je 265.000 dreves. Najbolj prizadeto je območje Bohinja, močneje prizadeta pa so tudi vznožja in pobočja Mežakle, Pokljuke, Jelovice in Karavank ter osamelci okoli Bleda, je na današnji novinarski konferenci na Bledu povedala Vida Papler Lampe iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Glede na jesensko razpravo je mogoče pričakovati podobna poročila tudi z ljubljanskega in postojnskega območja, kjer je bilo stanje zelo zaskrbljujoče že oktobra.

Letos smo našli že toliko lubadark kot za dve Bohinjski ali pet Blejskih jezer. To so take površine, da si pred leti niti nismo mogli predstavljati, da je mogoče,” je izpostavila in ocenila, da so to razmere, ki bi jih lahko razglasili za izredno stanje. To  pa je v nasprotju s tem, kar je za medije oktobra povedal Dejan Židan, minister za kmetijstvo in gozdarstvo in prehrano, ki je trdil, da bo država zagotovila dovolj izvajalcev za čiščenje gozdov, da bi preprečila nadaljnje širjenje okužbe.

Razvojni krog lubadarja se sklene v šestih do osmih tednih in vsaka samica ima 50 potomcev, zato se tudi število napadenih dreves eksponentno širi, če les ni pravočasno pospravljen, je opozorila Lampetova. Pri tem ni omenila več krogov razmnoževanja v primeru milih zim, kar bi lahko okužbo spremenilo v popolno uničenje.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Jost Jaksa in direktor blejske obmocne enote Andrej Avsenek. (Foto: sta).

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Jost Jaksa in direktor blejske obmocne enote Andrej Avsenek. (Foto: sta).

Minister Židan je oktobra sicer omenil možnost podnebnih sprememb, vendar takrat strokovnjaki in opozicija niso mogli prepričati koalicijskih poslancev o posledicah (suša in odnašanje prsti na postojnskem področju) in  da primanjkuje sadik za takojšnje pogozdovanje. Sedaj pa vodja blejske enote ZGS Andrej Avsenek opozarja, da se obetajo težave, saj bi bilo treba pogozditi vsaj tretjino ali četrtino ogolelih površin zlasti zaradi erozije in plazenja, ker ima na Gorenjskem gozd tudi varovalno vlogo proti drsenju zemeljskih plasti. Stroški sanacije plazov so bistveno višji od pogozdovanja.

Na blejskem področju so izdali že 3900 odločb in 200 sklepov o izvršbi, doslej je bilo pospravljenih 260.000 kubičnih metrov lubadark, poroča STA. S sanacijo se trudi več kot 70 izvajalskih ekip, a sanacija ne poteka, kot bi v teh razmerah morala. Izvajalce ovirajo deževje in neurejeni dovozi. Velike težave povzroča tudi lastniška razdrobljenost: le še 25 odstotkov lastnikov sami opravijo delo v svojem gozdu, od  preostalih 75 odstotkov pa je četrtina takih, ki se sploh ne odzovejo.

Zasebni lastniki  trdijo, da obnove ne bodo zmogli. Sanacija potencialnega erozijskega žarišča se jim zdi zapletena in težka za izvedbo. Potrebujejo veliko finančnih sredstev, strošek obnove je ocenjen na okoli 8000 evrov na hektar.

Gozd je treba nujno obnoviti, ker so posledice lahko res zelo hude. Gre za strme, velike terene in erozijsko občutljive površine,” je opozoril Avsenek. Ob tem je poudaril, da zakon, ki k obnovi zavezuje lastnike, ni operativen in ga ni mogoče izvajati.

Škoda zaradi lubadarja je primerljiva z drugimi naravnimi nesrečami
Gozdarji zato skupaj z župani Zgornje Gorenjske in direktorjem Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Stevom Ščavničarjem predlagajo novelacijo zakona za odpravo posledic naravnih nesreč,  da bi med naravne nesreče  uvrstili tudi množični izbruh gozdnih škodljivcev in gozdnih bolezni, ki povzročajo  škodo. Ščavničar bo postopek sprožil v državnem svetu in se zavzel za obravnavo po hitrem postopku.

Aleksandra Belšak