Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb se je zjutraj sešla na seji, na kateri so poslanke in poslanci skupaj s pristojnimi službami spregovorili o proliferaciji, pranju denarja (primer Farrokh in NLB v letih 2008–2011) in o migrantski krizi, predvsem o drastičnem povečanju dotoka migrantov v Republiko Italijo ter napovedi Republike Avstrije za uvedbo nadzora na meji z Republiko Italijo s pomočjo vojske.
Kot je pojasnil predsednik komisije mag. Branko Grims, v izjavi za medije, se je komisija zelo malo časa zadržala pri prvi točki dnevnega reda. “Glede pranja denarja ostaja še naprej dogovor, da posebnih informacij ne dajemo, tako da v tem trenutku lahko povem samo tole – ko so levičarske vlade na oblasti, ustava in zakoni ne veljajo, velja pa Murphyjev zakon, ki pravi takole: »naraven razvoj stvari je od slabega na slabše« in vsi dosegljivi podatki kažejo v to smer,” je povedal mag. Grims.
Dotok migrantov v Evropo se je povečal na nivo kot takrat, ko je bila odprta migrantska balkanska pot
Več časa pa so poslanke in poslanci namenili vprašanju migrantske krize. Po besedah mag. Grimsa se mednarodne okoliščine ob tem, da se je v Sloveniji okrepilo občutje, da je vse zelo v redu, zaostrujejo. “Dotok migrantov v Evropo se je povečal na nivo kot je bil takrat, ko je bila odprta migrantska balkanska pot. Preko morja v Italijo pride dnevno po več tisoč migrantov, celo tja do 10.000, velik del tega zdaj pride v pristanišča mimo kontrolnih točk, povsem ilegalno in nenadzorovano, in to predvsem zaradi nevladnih organizacij, ki, po domače rečeno, delujejo pri mednarodnem “švercu” ljudi, kar s humanitarnostjo nima prav nobene zveze in ogroža varnost in blaginjo celotne Evrope,” je dejal. Kot je ocenil, sta se v tem času zgodili dve okoliščini, in sicer Avstrija je napovedala nadzor na italijanski meji, na prelazu Brenner, tudi s pomočjo vojske, druga v Sloveniji manj opazna okoliščina, pa je, da je Francija proti Italiji vzpostavila delno kontrolo, ki jo migranti sicer še vedno obidejo, in da je francoski predsednik že napovedal drastično zaostritev proti-migrantske politike in zaostritev možnosti za pridobitev azila in ostalega, kar je doslej v Franciji veljalo in je bila Francija kot ciljna država zelo zaželena. “Ob upoštevanju dejstva, da so že od zime na švicarsko-italijanski meji tanki in da je tista meja praktično neprehodna, pomeni, da se zapirajo prav vse meje proti Italiji, razen ene – slovenske. Zato se postavlja vprašanje, kaj lahko Slovenija pričakuje, in odgovor je, da prav nič dobrega,” je poudaril mag. Grims. Dodal je, da se v obmejnih območjih, na primer Monfalconeju (Tržič), masovno naseljujejo migranti “in kar je še huje, ravno v Monfalcone se je okrepila radikalna islamska skupnost salafistov. To se pravi, če tam vidimo radikalne salafiste, ki oblikujejo neke vrste gete, se lahko vprašamo, ali je to stvar naključja ali italijanske politike, v vsakem primeru pa je to varnostni problem za Slovenijo.”
Slovenija lahko obstane kot žep
Po besedah mag. Grimsa bi že samo dvodnevni dotok migrantov, kot ga beleži Italija, v primeru, če bi prišel v Slovenijo, predstavljal praktično nerešljivo varnostno in ekonomsko težavo oziroma izjemno hud problem. Namreč, po njegovih besedah bi v primerih, če so vse meje okoli Italije zaprte in v primeru, ko Madžarska migrantov ne sprejema, vsi ti migranti lahko pristali pri nas. “Slovenija bi obstala kot žep, kar je najslabša možnost,” meni mag. Grims.
Prav zato so danes na komisiji predstavnikom vlade predlagali, naj vlada pripravi preventivne ukrepe, s katerimi bi dali zelo jasno sporočilo migrantom, ki so sicer zelo dobro povezani med seboj in se medsebojno zelo informirajo, kot tudi italijanski politiki ter vladi, da se bo tudi Slovenija zaščitila in bo storila vse potrebno za zaščito svojih meja in prebivalcev.
Vlada ne načrtuje nobenih posebnih ukrepov
“Zaenkrat vlada kakšnih posebnih ukrepov po tem, kar je bilo danes predstavljeno, ne načrtuje, in smo prav zato zahtevali dvoje, in sicer, da nas vlada redno obvešča, to je mesečno, o tej problematiki in nadaljnjem razvoju dogodkov, ter da najkasneje do konca avgusta izdela dolgoročno oceno in strategijo nadaljnjega razvoja migrantske problematike, z vidika Slovenije ter da predvidi ustrezne korake, ki bi jih sprejeli srednjeročno in dolgoročno, to pa bi potem obravnavali na sejah KNOVS,” je povedal mag. Grims.
Grims: Časa za ukrepanje je malo
Na vprašanje, ali Slovenija glede na spremenjene razmere sploh ima čas do konca avgusta za pripravo tovrstnih ukrepov, je mag. Grims odvrnil, da bi do takrat bilo treba pripraviti dolgoročne ukrepe. “Kratkoročno pa sem predstavnikom vlade, ki so bili danes na seji, in jih je vodil Boštjan Šefic, predlagal, naj vendarle naredijo prve preventivne ukrepe, ki zahtevajo določen čas, a so zelo neproblematični, kot na primer postavitev preventivnih ograj. To je jasen signal, s katerim se tudi izogneš temu, da bi kdaj kasneje moral uporabiti mnogo bolj drastične ali nasilne ukrepe. Vlada tega zaenkrat ne sprejema in pravi, da bo ohranila dosedanjo politiko, a zadeva se lahko izjemno hitro zaostri,” je povedal mag. Grims. Dodal je, “če se bo v Franciji, kjer je bila zdaj ulična vojna med migranti in silami reda Francije, situacija hitro zaostrila, če se bo zaostrilo v Avstriji, potem se lahko tudi situacija na slovensko-italijanski meji zaostri praktično v nekaj tednih. Torej je časa malo, zato še enkrat povem, da naj se stvari premaknejo zdaj,” je povedal mag. Grims. Dodal je, da je bil prav zato sprejet sklep, da bi morala vlada temu nameniti ustrezno pozornost. Mag. Grims ob tem opozarja, da je Slovenija do zdaj uspela ohraniti sorazmerno varnost, “bilo pa bi skrajno neprevidno, da ne bi storili vsega, da tega ne obdržimo še naprej. In kot rečeno, prvi korak bi moral biti, da bo vlada storila prve preventivne korake, ki jih zlahka stori, ki sicer zahtevajo določen čas, ampak dajo zelo jasno sporočilo tako italijanski politiki kot tudi migrantom, da bomo svoje meje ustrezno zaščitili”. Mag. Grims je nato še poudaril, da bi bilo proti Italiji v tem trenutku najbolj smiselno postaviti panelne ograje, ki so za okolico, ljudi in živali najmanj moteče ter najmanj problematične.
Situacija podobna tisti iz leta 2015
Predsednik KNOVS je nazadnje še spomnil, da je situacija danes podobna tisti iz leta 2015, ko je preko Slovenije šlo dobrega pol milijona migrantov. “Tudi jeseni 2015 sem opozarjal, da je treba zaradi bližajočega se migrantskega toka hkrati postaviti ograje in hkrati razglasiti zaporo meje skupaj z Madžarsko, da bi se tok obrnil drugam, se razcepil. Situacija danes je zelo podobna, a mnogo hujša. Takrat so migranti imeli možnost iti naprej, zdaj pa te možnosti ne bo, ker bodo meje drugih držav zaprte. Torej je treba situacijo danes vzeti bistveno bolj resno. Tisti trenutek, ko bo Francija razglasila zaporo meje, moramo brezpogojno to storiti tudi mi, vendar moramo biti na to že prej pripravljeni. Če bomo to zamudili, bodo posledice nepopravljive,” je dejal mag. Grims. Hkrati je dodal, da so sicer tudi leta 2015 migranti v Slovenijo prišli zato, ker so želeli naprej in ker te možnosti tokrat ne bo, vsaj del njih bo ostal tu. “To pa bo potem postal nerešljiv varnostni in ekonomski problem za Slovenijo,” je zaključil mag. Grims.
N. Ž.