#IranNLBgate: Imamo v Sloveniji Urad za pospeševanje pranja denarja?

Eno od pomembnejših vlog v aferi #IranNLBgate imajo institucije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem pranja denarja, tako znotraj banke kot na državni ravni, to je Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (Urad). Ta Urad je pod ingerenco Ministrstva RS za finance, v času, ko je delovala ta pralnica denarja v NLB v višini skorajda milijarde dolarjev, je bil finančni minister Franci Križanič, kot svetovalca pa sta se v kabinetu izmenjavala dva nekdanja udbovca, Drago Isajlović in Tomislav Malnarič. Udbovsko in partijsko omrežje ima tudi danes roko nad financami v Sloveniji.

Zakaj takšen interes, da se pranje denarja ni preprečilo?
Znotraj bank in drugih finančnih institucij je tudi ustrezna služba, ki je dolžna obveščati Urad o sumljivih transakcijah. V NLB je pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma vseskozi vedela za to dogajanje, vendar podatki in zapisniki govorijo, da ga je namesto preprečevanja in opravljanja nalog, ki jih nalaga 41. člen Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma,  z vso intenzivnostjo prikrivala.

Torej so te institucije, takšne kot jih imamo zdaj in pod takšnim vodenjem, velik blef, škoda in zgolj strošek. Podobno sem pred leti spoznaval ob svojem pisanju o pranju denarja v NKBM, kjer pa je za razliko od NLB odgovorna oseba z dravograjske podružnice NKBM obveščala centralo v Mariboru, tam pa so informacije spravili v predal, saj so marke opranega denarja kapnile tudi v druge žepe. Koroško gospodarsko podzemlje je skupaj s kriminalci v državnih bankah takrat slavilo, saj sem ob pisanju odkrival le oprani drobiž, saj so oprani zneski bili veliko večji, na drugi strani pa so dobili jasno sporočilo, da imajo imuniteto in da se nobenemu ne bo nič zgodilo. Tudi v primeru iranskega pranja denarja v NLB bo treba raziskati, zakaj je pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja imela tako velik interes, da je preprečevala informiranje oziroma, ali in kdo ji je naročil, da tega ne sme narediti. Mogoče je bila ta bančna uslužbenka celo pod velikim pritiskom. Nekdanji direktor NLB Božo Jašovič je pred parlamentarno preiskovalno komisijo o bančnem kriminalu te dni dejal, da za pranje denarja v NLB, kjer je bil direktor, ni vedel, kar je najmanj čudno, če ni kar daleč od resnice in sodi v polje sprenevedanja. Kdo je bil potem tisti, ki je dve leti ukazoval, da mora zadeva ostati prikrita in v ozkem krogu?

Foto: STA

Izjemno odkritje Urada: 1.900 evrov za financiranje terorizma!?
Pregledali smo poročilo o delu Urada RS za preprečevanje pranja denarja za leti 2009 in 2010, torej časovno obdobje, ko je potekalo to pranje denarja in seveda v teh poročilih ni zaznati niti sledu, da bi se v NLB odvijala ta afera. Iraj Farrukhzadehu je bil s svojimi štirimi podjetji deseti največji komitent te banke, NLB je zanj opravila 9.404 nakazil v tujino in dve nakazili v Slovenijo (Acroni in MLM), posamezne transakcije z računov teh podjetij, ki so imele boniteto C, so šle tudi v desetine milijonov dolarjev, Urad pa v svojih poročilih o teh aktivnostih seveda čisto nič. V letu 2009 Urad celo zapiše, da se je število prejetih zadev na njihovem Uradu v primerjavi z letom poprej zmanjšalo, od 248 novih zadev, odprtih v letu 2008, na 199 v letu 2009.  So pa na Uradu v letu 2009 zaznali, da se je povečalo število tujih fizičnih in pravnih oseb, kjer so bili zaznani sumi pranja denarja in financiranja terorizma, kar pomeni, da so tujci spoznali, da so slovenske banke raj za pranje, država pa nesposobna preprečevati pranje denarja.

Pozor, ko se v NLB pere milijarda dolarjev, ki se nakazujejo na tisoče računov po svetu, Urad v svojem poročilu zapiše, da so v letu 2009 odprli  kar 6 zadev, pri katerih so obstajali sumi storitve kaznivega dejanja financiranja terorizma po členu 109 KZ-1. In velik uspeh Urada: vseh 6 zadev so zaključili v letu 2009. Še več, citiramo: “V 2 zadevah, ki sta se nanašali na domačo in tujo fizično osebo in skupen znesek 1.900 EUR, smo ocenili, da v zvezi s transakcijami med drugimi obstajajo tudi nekateri razlogi za sum storitve kaznivega dejanja financiranja terorizma po členu 109 KZ-1, in o tem obvestili pristojne organe …”

Slovenska država je hiperbirokratizirana in povsem paralizirana. Prvi Zakon o preprečevanju denarja je bil sprejet že leta 1995, brez večjih koristi, kasneje so bile novele, pa Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS št. 60/07, 19/10 in 77/11), ki je upošteval določena priporočila Moneyvala (skupina ekspertov pri Svetu Evrope, ki se ukvarja s preprečevanjem pranja denarja in financiranjem terorizma), s katerimi je Slovenija morala v celoti upoštevati standarde FATF (Projektna skupina za finančno ukrepanje), ki so  podlaga za ocenjevanje posamezne države, ali ima država usklajen sistem za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranje terorizma. Zakon se je spreminjal še v letih 2012, 2014 in 2016, tudi zaradi težnje po tesnejšem sodelovanju in ustvarjanju ustrezne pravne podlage za izmenjavo podatkov in informacij med posameznimi nadzornimi organi.

Predvidevamo izgubo spomina tudi pri Andreju Plausteinerju
Na podlagi novega Zakona o državnem tožilstvu je bilo v novembru 2011 ustanovljeno Specializirano državno tožilstvo RS kot dvanajsto okrožno državno tožilstvo, in zanimivo, tožilstvo o pranju denarja v NLB ni vedelo nič. To tožilstvo je pristojno za pregon storilcev najtežjih kaznivih dejanj na celotnem območju RS, katerih odkrivanje in pregon zahteva posebne organizacijske sposobnosti in posebna znanja. Še prej, leta 2009, je bil z Zakonom o sodiščih ustanovljen specializirani oddelek za sojenje v zadevah s področja organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcije in drugih podobnih kaznivih dejanj. S kasnejšo novelo Zakona o sodiščih v letu 2011 je bil koncept spremenjen oziroma dopolnjen tako, da so bili namesto enega ustanovljeni štirje oddelki za sojenje v zadevah na področju teh kaznivih dejanj.

Učinek vseh teh sprememb pa je ničev in takšen bo ostal, dokler bo to državo vodilo omrežje, ne pa izvoljeni predstavniki ljudstva. Nekdanji policist in nekdanji direktor Urada Andrej Plausteiner bo pri svojih spominih na dogajanje v NLB zagotovo zelo redkobeseden. Že v primeru Patria je izgubljal spomin.

Ko so 17. januarja 2011 v NLB zaprli štiri račune podjetij Iraja Farrukhzadeha, so vsi odgovorni in vpleteni zadovoljno ugotovili, da pri tem poslu ni bilo nič sumljivega. Res neverjetno.

Miro Petek