Počasi prihajajo na dan tudi podrobnosti, kako je bilo znotraj NLB organizirano pranje denarja za iranskega poslovneža Iraja Farrokhzadeha. Seveda so to bili to le kmetje na šahovnici velikega umazanega posla, ki ga je prek uprave NLB naročilo partijsko-udbovsko omrežje, ki vlada v tej državi, vendar se velikokrat zgodi, da na koncu ravno ti kmetje potegnejo kratko. Manj bo neznank, ko bomo zvedeli, kdo je Farrokhzadeha pripeljal v NLB, jordanskemu častnemu konzulu v Sloveniji Samiru Amarinu in nekdanjemu predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu smo okrog tega že poslali vprašanje, vendar še vedno nismo prejeli odgovorov.
Nihče ni poslušal žvižgača
Farrokhzadeh je bil namreč večkrat v Ljubljani, zagotovo takrat, ko je odpiral račun v NLB. Ponovno je bil v Ljubljani tudi junija 2009, ko je Sova ugotavljala, da se je nahajal v enem od ljubljanskih hotelov, vendar naše obveščevalne službe to ni pretirano vznemirjalo, čeprav je takrat potekalo živahno pranje denarja. Direktor Sove je bil takrat Andrej Rupnik, njegov namestnik pa Darko Stare, danes državni sekretar pri Goranu Klemenčiču, ki je, kot sam pravi, za pranje denarja v NLB izvedel od žvižgača v letu 2011. Žvižgač je že prej, kmalu po začetku teroristične pralnice denarja v NLB, opozarjal pristojne o pranju denarja, vendar zaman.
Transakcije s plačili, ki so v NLB prihajala iz iranske banke Export Development Bank of Iran v višini slabe milijarde dolarjev in nato potovale na več kot 9.400 različnih računov, so ves čas potekale prek poslovalnice za tuje osebe na Trgu republike 2 v Ljubljani. Takrat je bila v NLB direktorica Sektorja za plačilni promet s tujino Alenka Korče, ki je bila tudi nadrejena Dragi Slatnar, ki je bila direktorica enote, kjer je tudi delovala poslovalnica za tuje osebe, Sandi Pibernik pa je bil vodja oddelka za poslovanje s tujino. Alenka Korče je bila neposredno odgovorna upravi NLB, v upravi pa je vse o njenem delu moral vedeti Miran Vičič, takratni član uprave NLB.
V NLB so brili norce: nakazila so šla na račun Miki Miške
Neposredna navodila okrog vseh poslov Farrokhzadehovih firm je dajal Sandi Pibernik, plačila so se izvajala vsak dan med 14. in 15. uro, dnevno je bilo od 40 do 50 nakazil na različne račune po svetu. Vsa nakazila za Farrukhzadehova podjetja so morali vnesi in sprostiti še isti dan, pri ostalih komitentih se to ni tako mudilo. Dokler Farrokzadehu v NLB niso omogočili ProKlika, so v tej poslovalnici vsa nakazila vnašali ročno in po takratnih pravilih bi za vsak znesek nad 15 tisoč evrov moral biti vnesen točen naslov prejemnika nakazila, vendar se to večinoma ni dogajalo. Za vsak znesek nad 100 tisoč evrov bi morali bančniki natančno opisati tudi namen nakazila, kar se prav tako ni dogajalo. Bankirji so s kršenjem internih pravil tako stopili še v čevlje kriminala in so nakazila namenoma ponarejali, kajti nakazila so dobivali Jaka Racman, Miki Miška in Skopušnik, več nakazil je bilo namenjenih tudi za večmilijonske nakupe fitnes opreme in podobno.
Opozorila znotraj banke o pranju denarja so se pojavila že zelo zgodaj v letu 2009, vendar je bila Alenka Korče tista, ki je govorila, da pri tem ni nič spornega. Korčetova zdaj ni več na tem položaju, Vičič je po zamenjavi z vrha NLB dobil dobro plačano mesto direktorja hčerinske družbe Bankart. Zanimivo pa je, da je na istem položaju ostal še Sandi Pibernik, ki na tej lestvici tudi napreduje, saj je zdaj med drugimi tudi vodja delovne skupine za kreditna plačila pri Združenju bank Slovenije.
Pravega človeka so našli v tem združenju.
Miro Petek