#IranNLBgate: Sta Acroni in MLM sodelovala pri iranskem vojaškem jedrskem programu?

(Foto: iStock)

Med devet tisoč transakcijami, ki so na listi transakcij štirih podjetij Iranca Iraja Farrokhzadehuja, za katerega se danes ugotavlja, da je dve leti prek NLB in njegovih štirih podjetij potekalo živahno pranje denarja v višini skorajda milijarde dolarjev, sta tudi najmanj dve nakazili na transakcijska računa v Sloveniji, to je za družbo SIJ Acroni in MLM, d. d., Mariborska livarna Maribor.

V času od 12. 12. 2008 do 23. 12. 2010, ko so prek iranske banke Export Development Bank of Iran iz Teherana in NLB potekale transakcije, za katere so mnogi pristojni organi ugotavljali, da gre za resne sume pranja denarja, vendar so pred javnostjo to skrivali in je to razkrila šele Komisija na nadzor obveščevalnih in varnostnih služb slovenskega parlamenta, je za islamsko republiko Iran veljal embargo tudi zaradi iranskega jedrskega programa za vojaške namene.

Iran kršil šest resolucij VS OZN in enajst resolucij sveta Mednarodne agencije za atomsko energijo
Iran nikoli ni skrival, da kljub mnogim resolucijam Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (VS OZN) in embargu pospešeno dela na razvoju tehnologije za bogatenje urana, ki je že bistveno onkraj tistega, kar je treba za zagotavljanje zanesljive preskrbe z gorivom za civilne namene. Iran se tudi ni kaj veliko oziral na zaskrbljenost mednarodne skupnosti v povezavi z njihovimi prikritimi vojaškimi nameni. V javnosti je bilo znano, da je Iran bogatil uran do 20 odstotkov v podzemnem obratu Fordov blizu kraja Kom, s tem početjem pa je kršil šest resolucij Varnostnega sveta OZN in kar enajst resolucij sveta Mednarodne agencije za atomsko energijo. Zaradi sankcij pa je Iranu manjkalo določenega materiala in delov, da bi lahko povsem nemoteno nadaljevali s tem programom, zato je bila potrebna tudi iznajdljivost.

Acronijevo jeklo je primerno za zahtevne izdelke v številnih industrijskih sektorjih, za raznoliki energetski sektor, proizvodnjo nafte in zemeljskega plina, avtomobilsko industrijo, opremo za rudnike in drugo. MLM, d. d., pa lahko izpolnjuje najzahtevnejša povpraševanja po livarskih izdelkih iz bakra in njegovih spojin ter aluminija. Skratka, vse to, kar bi bilo Irancem koristno in so za te nakupe odšteli skupno več kot 100 tisoč dolarjev.

Foto: iStock

Wolf: V Iran izvažajo komponente za orožje
Vodilni, predvsem nekdanji vodilni v Acroniju in MLM, bodo seveda zanikali, da so vedeli, da gre lahko pri teh njihovih poslih tudi za kršenje embarga, kar pa v Sloveniji niti ni takšna redkost, saj so plačila, če te pri kršenju embarga ne zalotijo, zaradi večjega tveganja zelo dobra. Walter Wolf je v času sojenja v primeru Patria za medije izjavil, da bo podrobno razkrinkal kršenje embarga s strani ravenske Sistemske tehnike, za katero je rekel, da je kršila mednarodni embargo in pošiljala komponente za orožje prek Turčije v Iran. Wolf je med drugimi imel v mislih dogodek 31. avgusta 2009, ko so madžarski policisti zasegli tovornjak Viator & Vektorja, na katerem je bila vojaška oprema iz te koroške družbe. Voznik bi moral opremo peljati v Avstrijo, vendar je zavil proti Madžarski.

(Foto: iStock)

Mednarodne sankcije, evropska in slovenska uredba, nič pa ni zaleglo
V  času pranja iranskega denarja v NLB je v Sloveniji veljala Uredba o omejevalnih ukrepih proti Iranu, ki jo je na osnovi Uredbe sveta (ES) št. 423/2007 sprejela še prva Janševa vlada. Ta uredba govori o tem, da je “prepovedano v Iran, za uporabo v Iranu ali v njegovo korist neposredno ali posredno prodajati, dobavljati, prenašati ali izvajati oborožitev in drugo vojaško opremo vseh vrst …” Uredba govori o tem, da je prepovedan vstop ali tranzit na ozemlje Slovenije tistim, ki sodelujejo pri tistih dejavnostih Irana, ki so nevarna zaradi širjenja jedrskega orožja ali pri nabavi prepovedanih predmetov, blaga, opreme, surovin in tehnologije.

Pri izdelkih, ki so jih v tem poslu v Acroniju in MLM dobavljali na področje z embargom, je verjetno šlo za kategorijo blaga za dvojno rabo, ki bi glede na predvideno ciljno državo izvoza moralo biti še pod večjim drobnogledom državnih organov. Vendar so predstavniki državne banke in državnih ustanov, od Banke Slovenije, Sove, Policije, Urada za preprečevanje denarja in takratnega političnega vrha, pranje denarja in vsa s tem povezana kazniva dejanja dopuščali, ne pa preprečevali in sankcionirali.

Miro Petek