Islamska skupnost pritiska na vlado, naj v šolah uvede obvezno domače branje bosanskih avtorjev, in nasprotuje asimilaciji svojih otrok

Foto: iStock

Na nedavni sej Sveta Vlade RS za dialog o verski svobodi so obravnavali številne predloge in pripombe verskih skupnosti v Sloveniji, med katerimi je imela, nepresenetljivo, največ bizarnih predlogov prav muslimanska skupnost. Kar je bolj zanimivo, nekateri predlogi predstavnika Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, Nevzeta Porića, sploh ne spadajo na področje dialoga o verski svobodi. Namreč, Porić si zelo prizadeva, da bi v slovenske šole pri domačem obveznem branju uvedli tudi nekatera dela bosanskih avtorjev. Z drugimi besedami, Islamska skupnost v Sloveniji si na vse pretege prizadeva, da se njihovi otroci ne bi popolnoma asimilirali v slovensko družbo. Med predlogi Islamske skupnosti najdemo med drugim tudi plačilo potnih stroškov za t. i. duhovno oskrbo zapornikov in vojakov v Slovenski vojski, ki so muslimanske veroizpovedi, zagotavljanje prehrane brez svinjine v šolah in večjo pomoč pri gradnji džamije.

Naj spomnimo. Osnovno poslanstvo Sveta je zagotovitev posebne institucionalizirane oblike trajnega sodelovanja, s katero se na področju verske svobode zagotavljata tudi odprtost in transparentnost dialoga med Vlado Republike Slovenije, kot organom izvršilne oblasti in najvišjim organom državne uprave, ter cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi, kot delom civilne družbe na področju verske svobode.

Svet je sicer prvenstveno namenjen široki dialoški obravnavi zadev (mnenj, vprašanj, zahtev in predlogov) s področja verske svobode, ki jih Svetu predložijo registrirane cerkve in druge verske skupnosti, vlada, ministrstva in vladne službe ter člana Sveta, ki sta strokovnjaka za religijo in področje prepovedi diskriminacije zaradi različnih osebnih okoliščin.

Če naj bi slovenski otroci brali bosanske avtorje, bodo v BiH uvedli Prešerna in Gregorčiča?
Nekateri predlogi Islamske skupnosti v Sloveniji pa so vendarle skrajno nenavadni. Eden izmed njih namreč zajema tudi vključitev bosanskih avtorjev v slovenske šolske programe. “Menimo, da bi bilo koristno razmisliti o vključitvi bosanskih avtorjev v obvezno domače branje. Glede na dejstvo, da je poreklo velikega števila otrok, ki obiskujejo slovenske osnovne in srednje šole, predvsem iz Bosne in Hercegovine, menimo, da bi bilo smiselno v domače branje uvrstiti nekoliko bosansko-hercegovskih avtorjev, kot so Meša Selimović, Mak Dizdar, Abdulah Sidran in drugi, da bi jih otroci prebrali v času svojega izobraževanja in tako razvijali ideje o raznolikosti kot bogastvu med ljudmi,” je zapisano v enem od predlogov.

Kot poudarja Islamska skupnost, gre tu za svetovno priznane avtorje, od katerih bi imeli korist vsi otroci, tudi Slovenci. Po njihovem mnenju pa popolna asimilacija in izključenost otrok s poreklom iz Bosne in Hercegovine otežuje njihov osebni, intelektualni, duhovni in kulturni razvoj ter jih na takšen način postavlja na obrobje družbe. Ministrstvo za kulturo je sicer v svojem odgovoru kratko in jedrnato odgovorilo, “ne gre za zadevo s področja verske svobode”. To pomeni, da vlada nujno ne izključuje možnosti, da bi v slovenskih šolah v prihodnje za domače branje obvezno brali tudi bosansko-hercegovske avtorje.

Po naših virih pa številni poslanci v opoziciji takšnemu predlogu nikakor niso naklonjeni in se sprašujejo, zakaj potemtakem v BiH otroci pri pouku ne berejo Franceta Prešerna ali Simona Gregorčiča.

Imami želijo potne stroške, ko obiskujejo islamske zapornike
Islamska skupnost sicer vidi velik problem tudi pri t. i. duhovni oskrbi v zaprtih zavodih oziroma zaporih, vojski in bolnišnicah: “Že več kot tri leta v zaporu na Dobu izvajamo duhovno oskrbo. Enkrat mesečno imam Islamske skupnosti obiskuje zapornike in jim nudi duhovno oskrbo. Pisali smo ministru za pravosodje in ga prosili za plačilo vsaj potnih stroškov za imama, ki duhovno oskrbo izvaja. Dobili smo negativen odgovor. Tudi v vojski ne nudimo duhovne oskrbe, čeprav so pripadniki Slovenske vojske tudi muslimani. V bolnišnicah smo poskušali zagotoviti majhen prostor za opravljanje molitev bolnikov. Tudi v tem primeru smo bili neuspešni. Za pogovor smo odprti in upamo, da se bo v razumnem  roku našla ustrezna rešitev za te izzive.”

Na pristojnem ministrstvu so sicer v odgovoru zapisali, da predlog ni zadovoljivo pojasnjen, vendar je  verska duhovna oskrba nedvomno manifestacija verske svobode in gre zato vsaj v delu o verski duhovni oskrbi v vojski  in bolnišnicah za zadevo, neposredno povezano z versko svobodo. A ko so Islamsko skupnost v RS (ISRS) prosili za  dodatna pojasnila, odgovora niso več prejeli.

Prehrana v vrtcih: ISRS želi, da bi bil vedno na voljo tudi obrok brez svinjine
ISRS vidi veliko težavo tudi v prehrani za otroke v šolah in vrtcih: veliko staršev se namreč pritožuje in prosi za pomoč pri reševanju tega vprašanja. Šole in vrtci nimajo zakonske podlage za zagotovitev prehrane brez svinjine za tiste otroke, ki si tega želijo. Menijo, da bi Ministrstvo za šolstvo lahko rešilo to težavo. Po njihovem je šolam in vrtcem treba dati navodila, kako naj ravnajo v primeru prošnje, da se zagotovi prehrana za otroke, ki ne uživajo svinjskega mesa in vsega drugega, kar vsebuje svinjsko meso ali mast.

“Trenutno ne obstaja možnost izbire, čeprav se prehrana plačuje. Te težave so posebej vidne v začetku šolskega leta. Nekateri starši pridobijo zdravniško potrdilo, da je otrok alergičen na svinjsko meso in na podlagi izdanega potrdila šole in vrtci zagotovijo poseben obrok. Če je to res, je to rešitev za posamezne otroke, če je potrdilo neresnično, potem gradimo lažno družbo licemernih ljudi in odnosov. To vprašanje ne bi smelo biti v rokah posameznika, temveč je to vprašanje civilizacijskega razvoja družbe, v kateri živimo. Prepričani smo, da to ni tako velik problem, kakor ga predstavljajo v šolah ali vrtcih, saj se obrok vedno lahko pripravi z dvema jedema, med katerimi bi otroci lahko izbirali. Zavedamo se, da je težava resna. Otroci so pogosto stigmatizirani,” menijo v omenjeni skupnosti.

Skupnost se pritožuje, da je preplačala zemljišče za džamijo
Ker Islamska skupnost v Republiki Sloveniji že nekaj časa gradi džamijo, so štiri različne Vlade RS prosili za finančno pomoč, s katero pa niso v celoti zadovoljni. “Vlada RS je pomagala pri gradnji objektov nekaterih drugih cerkva in verskih skupnosti. Nekatere cerkve ali verske skupnosti od države dobijo sredstva za izobraževalne dejavnosti ali kulturno dediščino. Če bi vlada simbolno pomagala pri gradnji Islamskega kulturnega centra tako, kot je pomagala drugim verskim skupnostim, bi to članom naše Skupnosti veliko pomenilo,” se pritožujejo v ISRS.

Islamska skupnost je obvezna zgraditi dostopno cesto do Islamskega kulturnega centra in jo, na podlagi pogodbe o opremljanju, predati Mestni občini Ljubljana v uporabo. Predračun za izgradnjo ceste z vso pripadajočo infrastrukturo je 1,3 milijona evrov. “Mi smo od države kupili zemljišče v izmeri skupne površine 228 m². Cena tega zemljišča, ki je opredeljeno kot cesta, je po odločbi o komunalnem prispevku ocenjena na 40,00 EUR za kvadratni meter. Islamska skupnost je za to zemljišče plačala 55.122,00 EUR, kar pomeni 241,00 EUR na kvadratni meter. Podobno je s služnostjo. Po GURS-u je bilo celotno zemljišče, ki je imelo manj kot sto kvadratnih metrov, ocenjeno na 1.853,00 EUR. Mi smo za služnost za dobo petih let plačali 5.734,00 EUR. V Zakonu o verski svobodi piše, da so verske skupnosti splošno koristne organizacije. Prepričani smo, da bo cesta, ki jo gradimo, koristna vsem uporabnikom,« še dodajajo v Islamski skupnosti.

T. F.