Izključevanje na podlagi invalidnosti je v 21. stoletju nesprejemljivo

Evropski poslanci Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve so sprejeli mnenje o predlogu Akta o dostopnosti, ki uvaja pomembne spremembe v vsakodnevnem življenju invalidnih oseb. Namen akta je odstraniti ovire, s katerimi se soočajo invalidne osebe.

Znano je, da ima določeno obliko invalidnosti v Evropski uniji okoli 80 milijonov ljudi. Z lažjo dostopnostjo do izdelkov in storitev, bi EU ne le dosegla občutne spremembe v življenju ljudi, ampak tudi močno izboljšala delovanje notranjega trga.

Akt o dostopnosti bi omogočal lažji dostop tako do izdelkov kot tudi do storitev, predvsem s področja  informacijske tehnologije (IT). Bankomati, različne naprave za nakup vstopnic, telefoni, pametni telefoni in telefonske storitve, bančne storitve, e-knjige, e-trgovine, storitve, povezane z letali, železnico in prevozom po vodi, avdio-vizualne storitve in podobno bodo prilagojeni tako, da bodo invalidom lažje dostopni.

Za dostojnejše in enakopravnejše vključevanje v družbo
Evropska poslanka Romana Tomc, ki se je s tem dokumentom aktivno ukvarjala in prispevala svoje predloge, ki so vključeni v Akt o dostopnosti, komentira: “Prišli smo do ključnega trenutka, kjer smo se končno uskladili glede vsebine. To je izjemno pomemben dokument, ki bo invalidom omogočil dostojnejše in enakopravnejše vključevanje v družbo.”

Dostopnost je izjemno pomembna, saj omogoča aktivnejšo vlogo v družbi, vključno z večjimi možnostmi zaposlitve. Izključevanje na podlagi invalidnosti je v 21. stoletju nesprejemljivo. Naglušnim osebam, ki bodo na primer želele slišati informacije, pa jih zaradi glasnega okolja ne bi mogle, bo to omogočeno. Z večjo pisavo bodo bankomati prilagojeni tako, da bodo bolj dostopni slabovidnim, ki jim bodo na ta način prihranjene mnoge težave.

Romana Tomc je dejala: “Kmalu bo odgovornost tudi na državah članicah, ki bodo morale poskrbeti za to, da bodo  predlagane usmeritve čim prej vpeljale v realno življenje. Ob tem se želim zahvaliti vsem, ki so bili vključeni v ta postopek in so mi s svojimi predlogi pomagali oblikovati stališče. Še posebej Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije in Društvu Sonček.”

M. P.