60.000 Slovencev je zaposlenih v Avstriji, vlada pa se hvali z nižjo brezposelnostjo

Foto: STA

Ni zanemarljivo dejstvo, da so se v zadnjem času precej skrčili razvojni potenciali Maribora, Slovenije kot države in Evropske unije kot celote. V okviru Evropskega večera, ki ga je gostil evropski poslanec Milan Zver, so gostje poskušali najti odgovor na vprašanje, kakšne razvojne prioritete bi potrebovala mariborska mestna občina, kako bi morali upravljati s slovensko državo, da bi povrnili zaupanje vanjo in tako preprečili odhod mladih v tujino. Dotaknili pa so se tudi razmer znotraj EU in življenja znotraj Slovenije. 

Milan Zver je uvodoma izpostavil, da se v zadnjih osmih letih tako v Sloveniji kot tudi v EU zelo malo govori o razvojnih perspektivah mest in občin. Opozoril je, da se EU dandanes sooča s številnimi dejavniki destabilizacije, kot so finančna, socialna, politična in migrantska kriza, terorizem in agresivna politika Rusije. V prihodnosti bo po njegovih besedah potrebno iskati odgovore, kako se soočiti z njimi.

Foto: STA

Foto: STA

Sredstva iz EU predstavljajo gonilo slovenskega gospodarstva
Zver je poudaril, da lahko Slovenija uspešno eksistira znotraj EU, saj smo soustvaritelji evropske identitete, poleg tega pa je potrebno zavedanje, da EU s svojim denarjem predstavlja močan gonilnik razvoja. Ena četrtina sredstev za slovensko gospodarstvo prihaja iz EU, včasih pa je bil odstotek še večji. Pozitivno je, da bo v okviru nove finančne perspektive Slovenija razdeljena na dva dela – vzhodni in zahodni del, s čimer bo manj razvit vzhod deležen večje količine sredstev. Zver je izpostavil, da mora biti vsak narod čim bolj samozadosten, da je lahko uspešen, zato je potrebno, da tudi naša država stremi k temu.

Moralni teolog Ivan Štuhec je opozoril, da se kriza identitete pojavlja tako znotraj EU kot tudi v samem mestu Maribor. “Mesto, kot je Maribor, identitete ne more graditi na podlagi nogometnega kluba, ki enkrat zmaga, drugič pa izgubi,” je dejal.

Nujna je graditev na lastni identiteti za izhod iz podpovprečnosti
Štuhec meni, da ima mesto odlično lego in s tem idealne naravne danosti. Problem pa se pojavlja, ker mesto nima zgodovinske kontinuitete. “Druga svetovna vojna je povzročila mestu veliko škodo, saj so takrat iz mesta izgnali intelektualce, vanj pa naselili proletariat in udbovsko mafijo,” je dejal in izrazil resno zaskrbljenost nad tem, da se intelektualno jedro angažira rušilno in ne gradilno, kot je bilo mogoče videti v primeru Franca Kanglerja. Meni, da prav v tem tiči razlog za to, zakaj ni sprememb na bolje. Dokler ne bomo v mestu našli pozitivnih elementov, na katerih bomo gradili identiteto in duhovno rast, bomo še naprej podpovprečni.

Proevropska usmerjenost prinaša dobro prihodnost
Nekdanji poslanec Državnega zbora in nekdanji mariborski župan Franc Kangler je izjavil prepričanje, da o prihodnosti velikokrat odločajo človeški dejavniki. “Če si proevropsko usmerjen, imaš takšno prihodnost, kot si jo želiš,” je dejal Kangler. V času vlade Janeza Janše je bilo v Mariboru narejenega veliko, med drugim so bili zgrajeni Ljudski vrt, zavetišče za živali, lutkovno gledališče, pridobljenih je bilo veliko sredstev iz EU – kar 40 milijonov evrov za gradnjo mariborske fakultete za medicino, ki jo obiskujejo študentje iz vse Slovenije in tudi nekdanjih držav skupne bivše republike. “Maribor je postal kulturna evropska prestolnica, kar priča o tem, da je bil vzpostavljen zelo dober dialog tako z desnimi kot tudi levimi, ki so bili pri svojem delu odgovorni,” je še dodal Kangler.

Foto: STA

Foto: STA

Kangler je opozoril, da se trenutno soočamo z veliko podhranjenostjo občin, zato ni čudno, da trenutno ni pravi čas za izvajanje velikih projektov. Kljub vsemu pa je skritiziral delo aktualnega mariborskega župana Andreja Fištravca in njegove ekipe, saj v Maribor ni prinesel niti evra, in dodal, da bodo konec koncev ljudje tisti, ki bodo na koncu ocenili njegovo delo. 

Mladi intelektualci so pomembni za dvig dodane vrednosti v gospodarstvu
Prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru Niko Samec je izpostavil, da se Univerza dobro zaveda dejstva, da je nastala zaradi potreb gospodarstva, zato ni presenetljivo, da jo Times uvršča med najbolj kvalitetne v regiji – prehitela je tako Ljubljano kot tudi Zagreb in Beograd. Maribor je včasih predstavljal eno izmed največjih industrijskih središč zahodnega Balkana, danes pa temu žal ni več tako, ker se soočamo s preveliko razpršenostjo gospodarskega sistema. Univerza lahko pomembno pripomore k sklepanju strateških partnerstev, zato se je po besedah Samca nujno potrebno zavedati, da študentje predstavljajo pomemben razvojni potencial in s tem dodatno vrednost za slovensko gospodarstvo.

Mladi in starejši so zapostavljeni
Predsednik Kluba seniork in seniorjev SDS Zvonko Zinrajh je opozoril na problem brezposelnosti v Mariboru, ki počasi drvi proti 20 %, in neobstoju urada za starejše. “Mladi odhajajo v tujino, župan pa zoper to ne naredi popolnoma nič. V primeru IBM-a se je pokazal eden izmed večjih fiaskov, ko ekipi mariborskega župana in ministra Počivalška nista ustrezno odreagirali, ko je bilo to potrebno, kar je povzročilo, da je Slovenija izvisela in s tem izgubila nekaj 100 delovnih mest, ki so se selila na Hrvaško,” je dejal Zinrajh.

V gospodarstvu je nujna sinergija univerz in podjetništva
Peter Kavčič, podjetnik s 24 let dolgo kilometrino, je izpostavil, da uspešno gospodarstvo predstavlja motor uspešne nacije. Opozoril je, da Slovenija nima podjetniške tradicije, zato je nikakor ne moremo primerjati z državama, kot sta Švica in Avstrija, in poudaril, da je za uspeh gospodarstva nujna sinergija med podjetništvom in univerzami.

V Sloveniji ni dialoga o pomembnih stvareh
Med povabljenimi je bil tudi predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša, ki je izrazil globoko obžalovanje, da se pogovora o aktualni problematiki nista udeležila tudi aktualni premier Cerar in župan Fištravec. “Vidimo lahko, da je temeljni razlog za občutenje krize pomanjkanje dialoga o stvareh, ki so pomembne,” je dejal Janša.

Foto: STA

Foto: STA

Enormno zadolževanje je bilo neefektivno
Janša je opozoril, da je pred 120 leti vlak pripeljal hitreje od Maribora do Ljubljane kot sedaj, kar kaže na to, da smo infrastrukturno zelo nazadovali. Vidimo lahko, da nam zadolževanje ni koristilo. “Potrebno je zavedanje, da se je pametno zadolžiti takrat, ko so pogoji dobri, ko omogočijo ustvarjanje dodane vrednosti, s čimer se posledično izboljša gospodarski standard,” je dejal Janša.

Prav tako je opozoril na problem neenakovrednega financiranja občin, s čimer se kršijo ustavne pravice državljanov, ki zagotavljajo, da smo pred zakonom vsi enaki in imamo tako pravice do istih pogojev, kot jih imajo v Ljubljani. “Ni prav, da se ne najde denarja za Maribor, Celje, Kranj, Mursko Soboto in ostale slovenske kraje,” je dejal.

Janša je poudaril, da je očitno, da je vladajoča stranka SMC stranka administracije, ki je skoncentrirana le v Ljubljani, kam dlje pa ne vidi. “Presenetilo me je, da se slovenski župani niso bolj resno odzvali zaradi očitnega favoriziranja prestolnice. Vlada bi se morala obnašati bolj odgovorno, kajti ne razpolaga s svojim denarjem, ampak z denarjem davkoplačevalcev,” je še dodal Janša.

Vlada zavaja javnost glede števila zaposlenih
Janša je opozoril na to, da se je v zadnjih šestih mesecih v obmejnih avstrijskih deželah zaposlilo kar 12.000 Slovencev. Zaskrbljujoč je podatek, da je skupaj kar 60.000 Slovencev zaposlenih v Avstriji in Nemčiji, registrirani pa so kot zaposleni v Sloveniji: “Na račun njih se slovenska vlada hvali in popolnoma zavaja javnost.”

V Sloveniji vlada narobe svet
Prav tako je povedal, da mladi za Slovenijo predstavljajo najmanj izkoriščen potencial, saj le ti zaradi nezaposlitve in slabo plačanih služb bežijo izven Slovenije, ter opozoril, da večni problem predstavlja dejstvo, da “nepravim ljudem” uspeh ni dovoljen: “Tudi, če je uspeh nesporen, se ga razglasi za napako ali pa se ga ignorira. Na drugi strani pa so župani, ki pri belem dnevu kradejo z lopatami, razglašeni za uspešne.”

Za konec je Janša poudaril, da ima Maribor dobre potenciale, ki jih je nujno potrebno izkoristiti čimprej in dejal, da nas v EU sicer čakajo turbulentni časi, ter izrazil prepričanje, da se je za obstanek v EU vredno boriti, ker le-ta predstavlja najbolj ugodno okolje, v katerem lahko živimo.

N. Ž.