Ni treba posebej poudarjati, da je v normalnih evropskih prestolnicah na božični večer in na božič na sporedu vrhunski filharmonični koncert, operna predstava, zborovsko petje in podobno, pri nas pa na sveti večer Lepa Brena, na božič pa Magnifico.
Ker “fake news” medijev ne prebiram, mi s presežki levičarske (proti)kulture redno postrežejo prijatelji s Twitterja. Čeprav je tovrstnih dogodkov toliko, da se nanje ni mogoče sproti odzivati, pa si dogodki, kot je bil “božični” koncert Roberta Pešuta, znanega kot Magnifico, zaradi propagiranja homoseksualnega lobija in nestrpnosti do vere in katolištva zasluži nekaj vrstic.
Miha Zavrtanik s spletnega portala MMC RTV je nedavni Magnificov koncert v Stožicah opisal s samimi presežniki: “Balkanski šarlatan, žanrski kameleon in večni zabavljač Robert Pešut – Magnifico je z letošnjim božičnim koncertom presegel samega sebe in poskrbel za nepozabno glasbeno doživetje.”
“Božično” voščilo v Jankovićeve slogu: homoseksualci, lezbijke, drogeraši in pijanci so kul!
Zavrtanik v svojem članku omenja tudi Pešutov smisel za humor. “Ma nič ne delam v resnici. Imam samo en hobi, reče se mu statistika – to me zabava,” je dejal in nato statistično obdelal 12.000-glavo množico obiskovalcev. “Med moškimi je osem odstotkov homoseksualcev, kar pomeni, da vas je danes tukaj kar nekaj – srečen božič, pederčki! Ni se treba javljati, nima veze, si, kar si,” je dejal in na podoben način vesele praznike zaželel še lezbijkam, ki jih je po njegovih navedbah 12 odstotkov, uživalcem lahkih opojnih substanc – “mi se ne bomo pozdravljali med sabo, ker se poznamo” – in alkoholikom.
“… Predvsem pa vam želim, da nas lahko, bratje in sestre, za trenutek boli k**** za vse!”
Da gre pri izvajanju Magnificove “maše” v resnici za norčevanje iz vere in katoličanov, je jasno. Proti takšnemu demoniziranju katoličanov so se oglasili aktivni državljani na družbenih omrežjih.
Komentar obiskovalca spletnega portala MMC RTV:
Aleluja – hebrejsko hvalite Gospoda
Ámen (hebrejsko tako bodi) je beseda, ki izraža sprejetje ali priznanje trdnosti in zanesljivosti navodila, grožnje ali prekletstva. Hebrejsko “res je, resnično, prav tako je, ali naj bo tako”
“Nisem duhovnik, a sem duhovno bogat človek – zato dovolite, da z vami speljem eno mašo. Rekel bom verz, vi pa na koncu recite amen,” je nagovoril oboževalce in jim nato želel zdravje in srečo (amen), ljubezen in sladko vince (amen) ter dovolj denarja in časa za vse (amen).
“Predvsem pa vam želim, da nas lahko, bratje in sestre, za trenutek boli k**** za vse,” je svojo mašo zaključil balkanski šarlatan.
Robert, osebno si me užalil. Tega si ne upaš narediti kakšni drugi veroizpovedi, ki je prisotna v Sloveniji.«
Komentar na Twitterju:
“Na BOŽIČ in predvečer dneva samostojnosti in enotnosti se Ljubljana norčuje iz čustev zavednih Slovenk in Slovencev. Kdo hodi na koncerte tega balkanskega šarlatana Roberta Pešuta – Magnifica, ki se javno hvali, da je bil proti osamosvojitvi Slovenije.”
Drage Ljubljančanke in Ljubljančani, Slovenke in Slovenci!
Kako je mogoče, da po 27 letih še vedno dovoljujemo zlorabo katoliške vere in tradicije svojih prednikov, ki so praznovanje božičnih praznikov izkoristili za druženje s sorodniki in prijatelji ter duhovno poglobitev? To, da nam božični večer izpolnjuje Lepa Brena, božič pa Magnifico, veliko pove o stanju duha v prestolnici in širše. Temu se pridružuje tudi pogled na maloštevilne izobešene zastave na včerajšnji državni praznik. Danes je podobno, kot je bilo že večkrat v zgodovini: slovensko zavest so gradili zavedni posamezniki, društva, Cerkev z duhovniki, vladajoči razred pa je sledil prevladujočim političnim in finančnim tokovom, ki so si pogosto prizadevali za uničenje slovenstva.
In kje smo danes?
Vladajoči levičarski skrajneži v državi in prestolnici se leta Gospodovega 2017 postavljajo ob bok nacistom in fašistom, ki so katoliško vero in domoljubje sovražili in zatirali. Spremembe na bolje ne bo, če se ne bomo zanje zavzeli kot takrat, 26. decembra 1990. Enotno in dejavno, z udeležbo na prihodnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo referendum ali, če hočete, plebiscit o normalni, svobodni državi, kakršno smo sanjali tistega decembra. Ne le zase! Dejavna ljubezen do domovine nas veže tudi zaradi dobrobiti naših otrok in vnukov, saj kot pravi dr. Igor Grdina: “Gram dejanj šteje več, kakor tona besed!”
Franci Donko