Že lani jeseni smo z ministrstva za finance prejeli dokument Evropske komisije, ki potrjuje, da se je začela preiskava o nedovoljeni državni pomoči v višini 35 milijonov evrov, ki jo je Mestna občina Ljubljana (MOL) podelila javnemu podjetju Lekarna Ljubljana. Gre za načrtno izpodrivanje in slabljenje konkurence, zaradi česar Lekarna Ljubljana veča svoj monopol v prestolnici in okoliških občinah. Takrat je na Evropsko komisijo pritožbo vložila lastnica Lekarne Kosobrin Petra Žagar, potem ko ji je župan občine Škofljica, Ivan Jordan, onemogočil poslovanje. Na razpisu so namreč favorizirali Jankovićev javni zavod Lekarna Ljubljana. Ljubljanski župan se je na obtožbe odzval zelo osorno in Žagarjevi očital nepismenost (naj ne bi znala brati bilanc), da je užaljena farmacevtka, ki je imela in izgubila svojo lekarno, prav tako je zanikal, da bi kadarkoli obstajala državna pomoč Lekarnam Ljubljana v višini 35 milijonov evrov. Toda Evropska komisija je na posredovanje Žagarjeve, ki je v Bruselj poslala dokument v obliki komentarjev na odgovore naših organov glede njene pritožbe zaradi Lekarne Ljubljana in Mestne občine Ljubljana na slovensko državo zdaj naslovila novi sklop podobnih vprašanj, ki jih bosta tako ministrstvo za finance, kot tudi Mestna občina Ljubljana, težko pojasnila.
Evropska komisija je prišla do zaključkov, da je 35 milijonov evrov, ki jih je očitala prvotna pritožba, ljubljanski župan Zoran Jankovič nezadovoljivo pojasnil. Njegov izziv o pomanjkljivem znanju branja bilanc je bil namreč sprejet, zdaj pa bo moral svoje znanje knjigovodstva pojasniti Evropski komisiji. Po naših informacijah je iz dokumenta razvidnih tudi precej drugih anomalij.
Janković lastnico lekarne zmerjal z užaljeno farmacevtko, ki je nepismena
Naj spomnimo; Zoran Janković je preiskavo Evropske komisije vzel zelo osebno. “To je njihova (od Evropske komisije, op.p.) pravica in so dobrodošli v Ljubljani. Rad bi pa videl bolj konkretno, kako gre ta državna pomoč Lekarni Ljubljana. To bi označil bolj kot pismo užaljene farmacevtke, ki je imela zasebno lekarno, pa jo je izgubila – zakaj jo je izgubila, pa naj se obrne na tisto občino, kjer jo je izgubila. Poslala je pač to pismo, komisija reagira, ampak z mirno vestjo čakam. Država bo z lahkoto odgovorila. Prebral sem tudi neko novo tezo, da zasebniki plačujejo več davka kot javni sektor. Ta je pa lepa! Pa ne bom komentiral, naj poskusi to dokazat. Ta zasebna farmacevtka je tudi meni pisala pismo, če sem ga dobro razumel, bi bila pripravljena na neko poravnavo, pa ne vem, če bi se poravnavali,” se je jeseni izgovarjal ljubljanski župan.
Takrat je Janković zanikal tudi domnevne črne gradnje v Grosupljem: “Za črne gradnje se ve, kdo je zadolžen – druga občina, ki tudi nima nič s tem, razen osnovnega načrta!” Zelo jasno je zatrdil, da nikoli ni bilo nobene državne pomoči. “Komisija je dobrodošla,” je še drzno zabrusil novinarjem.
Evropsko komisijo odgovori niso prepričali: Od Slovenije zahteva dodatna pojasnila
Petra Žagar se pri njegovih odgovorih, in dejstvu, da se slovenska država na pismo Evropske komisije ni zganila, ni zadovoljila, v Bruselj je poslala pismo z novimi dokazi o nepravilnostih, ki se na področju javnih financ dogajajo praktično od osamosvojitve države. Bode v oči predvsem dejstvo, se tudi od vstopa v Evropsko unijo ni spremenilo praktično nič. Kot nam je v telefonskem pogovoru zaupal soprog Petre Žagar, Dejan Flašker, ki ji pomaga pri pravnih zadevah, gre pravzaprav za dve pritožbi. Ena je pritožba za podelitev nedovoljene državne pomoči, druga pa na splošno davčno neenakost javnega zavoda.
“Če smo zelo natančni, se pri pomoči MOL, ki je predmet te pritožbe, pravzaprav govori o državni pomoči Slovenije. Niti ni bistveno ali je to MOL ali je to Občina Vrhnika, saj se to na koncu vendarle pripiše državi. Slovenija se je v okviru pogodbe delovanja v EU zavezala, da takšnih anomalij ne bo dovoljevala, naša država bi morala zato takšno kršenje zakonov preprečevati. Takšne anomalije pa so leta in leta očitne predvsem na področju lekarniških storitev,” opozarja sogovornik.
Jankovićeva MOL in nekatere druge občine so prejela vprašanja od pristojnega ministrstva. “Morda si je Jankovič predstavljal, da jih nihče ne bo prebral, zdaj pa je nastal novi dokument, kot odgovor na njegova sprenevedanja, ki pojasnjuje, kako dejansko potekajo povezave med občinami in lekarnami. To bo treba v tem smislu pojasniti. Pričakujemo, da bo ta preiskava potekala do poletja in zadovoljila standardom, da se začne tudi uradna preiskava,” upa naš sogovornik.
MOL krepi monopol Lekarne Ljubljana, denar od zaslužka je šel v nebo
Na podlagi omenjenega dokumenta je sicer razvidno, da je veliko nepravilnosti in da so milijoni državnega denarja izpuhteli v nebo. Zorana Jankovića pritožba na EK bremeni, da je eden od glavnih krivcev in povzročiteljev takšnih monopolov, kot je monopol Lekarne Ljubljana. “Če država tega ne bo uredila, bo EK pritiskala na državo. Nekaj bo Slovenija preprosto morala storiti, razen, če zapustimo EU in rečemo, da tega ne bomo spoštovali,” še meni Flašker. Slovenija bi morala svoje zakone že zdavnaj posodobiti, tako pa številni, kot je tudi Zakon o zavodih, niso več kompatibilni.
Petra Žagar pričakuje, da bo EK odločno pozvala Slovenijo, naj svojo zakonodajo na tem področju uredi in najde morebitne kršitelje. Javnih sredstev se namreč ne sme dodeljevati po lastni volji in interesu, kot to počnejo številne slovenske občine. Ljubljanska je samo najbolj izpostavljena, ker je največja in tako tudi najbolj vplivna. Flašker meni, da to uničuje konkurenčnost podjetij: “Oglejmo si samo javni prevoz v Ljubljani, ki je najbolj subsidiran. Vsako leto vanj vbrizgajo 16 milijonov evrov javnega denarja. To je državna pomoč!” Lekarna Ljubljana uničuje konkurenco z javnim denarjem, gradi monopol in dviguje cene, kupci pa kupujejo izdelke slabše kakovosti.
Jankoviću grozi tudi do pet let zapora
Veliko težavo predstavljajo so tudi različne občinske družbe, kot je npr. Ljubljana Holding, d. o. o. Občine se prek takšnih organizacij namreč dogovarjajo o cenah storitev, kar je prepovedano. Cene namreč določa trg. “Ljubljančani denimo plačujejo visoke cene komunalnih storitev, višek denarja pa se ne vrne v občinski proračun, temveč se daje v LPP, kar je tipičen primer notranjega prepovedanega subsidiranja,” še opozarja naš sogovorec, ki zagotavlja, da bosta z ženo sprožila postopek za odškodninsko tožbo, če preiskava komisije pokaže, da je bilo konkurenčno pravo EU grobo kršeno. Dejan Flašker sicer pričakuje, da bo na koncu za glavnega krivca označena država, čeprav največjo mero odgovornosti nosi Janković, ki je po njegovih besedah odgovoren tudi za prikrojevanje bilanc.
Največji paradoks pa je v tem, da je Zoran Janković najbolj oškodoval ravno tiste, ki so mu zaupali mesto ljubljanskega župana – svoje volivce. “Denar od dobička, ki ga je monopolistična Lekarna Ljubljana ustvarila s pomočjo MOL, bi se moral vrniti v proračun mestne občine, a ga Janković namerno tja ni vrnil, pač pa je dovolil, da lekarna ustvarja višek. Iz tega denarja se vlaga v nove investicije, denimo v Grosuplju. Gre za veliko oškodovanje javnih sredstev, za katero je zagroženo pet let zapora. V tej zgodbi je še precej stranskih igralcev, glavni center hobotnice pa je prav Zoran Janković,” še zatrjuje naš sogovornik.
L.S.