Javnomnenjska anketa: Podpora vladi še vedno pod polovico. SDS zanesljivo ostaja na vrhu.

Foto: STA

Če bi bile volitve letos, bi slavila Janševa SDS, sledita ji Židanova SD in Cerarjeva SMC, medtem ko je podpora vladi nekoliko višja kot januarja letos, a vseeno nižja kot decembra 2016.

Podpora največji opozicijski stranki SDS je v mesecu dni (v primerjavi s primerljivo anketo Parsifal, objavljeno 8. 1. 2017) nekoliko padla (z 28,2 % na 24 %), a je še vedno višja kot decembra 2016. Podpora drugouvrščeni koalicijski SD se je povečala za 3,6 odstotne točke (z 12,1 na 15,7) in je prav tako višja kot decembra 2016, medtem ko je vladajoči Cerarjevi SMC, ki zaseda 3. mesto, podpora zrasla za 1,1 odstotne točke (iz 12,1 % na 13,2 %), a ostaja nižja kot decembra 2016.

Pregled demografskih podatkov javnomnenjske ankete
Povprečna starost anketirancev znaša 49,3 leta, anketiranci so z območja celotne Slovenije – največ, dobra petina vprašanih – iz osrednjeslovenske regije. Največ anketirancev, in sicer 39,8 %, je iz najstarejše starostne skupine (55 let ali več), iz srednje skupine (35–54 let) jih je 34,7 % ter 25,5 % iz najmlajše starostne skupine (18–34 let). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (31,4 %), sledijo tisti s poklicno izobrazbo (30,2 %), 22,5 % anketirancev ima končano osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 15,9 % pa ima dokončano višjo, visoko šolo ali več.

Anketa je bila izvedena v obdobju od 6.2. do 9.2.2017 na vzorcu 614 ljudi in jo je izvajalo podjetje za tržne in javnomnenjske raziskave Parsifal SC. Šlo je za telefonsko anketo, okvir vzorčenja pa zajema telefonski imenik (70 % mobilno omrežje in 30 % stacionarno omrežje). Anketa je merila priljubljenost zdajšnje Vlade RS in razmerje moči med političnimi strankami.

Vir: Parsifal SC

Vir: Parsifal SC

Tudi, če bi volili samo mladi, bi zmagala SDS
Če bi bile letos predčasne volitve, bi največ državljank in državljanov Slovenije volilo Slovensko demokratsko stranko – SDS (13,7 %), sledi SD (9 %), tretje mesto pa pripada vladajoči SMC (7,6 %). Ob tem je pomemben podatek, da je velik del vprašanih še vedno neopredeljenih, izmed teh jih največ (17,8 %) še ne ve, koga bi volili, 21,1 % ne bi volilo nobene stranke in 3,7 % jih ne bi šlo na volitve.

Tudi med mladimi (starostna skupina 18–34 let) bi največ anketirancev volilo največjo opozicijsko stranko SDS (20,5 %), sledi ji koalicijska SD (17,9 %), v drugo skupino, z nekaj zaostanka, pa lahko uvrstimo SMC (12,7 %), SLS (11,5 %) in ZL (9,6 %).

SDS so najbolj naklonjeni tisti s poklicno izobrazbo (34,5 %) in srednjo izobrazbo (25,5), medtem ko bi SD volilo največ ljudi s srednjo izobrazbo (20,3 %) ter višjo, visoko ali večjo izobrazbo (20,3). Podobno stanje je pri SMC (13,1 % srednja izobrazba in 15,2 % višja, visoka ali več).

Prof. Dr. Matej Makarovič (foto: STA).

Prof. Dr. Matej Makarovič (foto: STA).

Prof. Dr. Matej Makarovič: “Glede na splošno nezadovoljstvo z vladajočo opcijo je relativno največja podpora vodilni opozicijski stranki razumljiva. Vendar je treba ob tem vedeti tudi, da ogromen delež volivcev ni opredeljen oziroma ne bi volil nobene stranke. Rezultati torej kažejo visoko stopnjo splošnega nezadovoljstva s politiko, zlasti vladajočo politiko, ničesar pa še ne povedo o morebitnih prihodnjih volilnih izidih. V tem trenutku ne more še nobena stranka računati na zmago na prihodnjih volitvah.”
Vir: Parsifal SC

Vir: Parsifal SC

V parlamentu tudi Primc in Zidanšek
Med opredeljenimi je razmerje moči naslednje: prvi SDS (24 %), drugi SD (15,7 %) in tretji SMC (13,2 %). Sledita ZL (9,7 %) in NSi (9,1 %), ob tem pa bi v hram demokracije ponovno prišli Jelinčičeva SNS (7,5 %) in Zidanškova SLS (6,5 %). DeSUS bi prejel 6 %, medtem ko bi med novimi strankami v parlament s 4,1 % uspelo priti Primčevi stranki (oz. Gibanju za družino in otroke). Vrata parlamenta pa bi ostala zaprta za Kanglerjevo NLS (2,1 %), poleg tega bi iz Državnega zbora RS izpadlo tudi Zavezništvo Alenke Bratušek (2,1 %).

Vir: Parsifal SC

Vir: Parsifal SC

Več kot polovica s Cerarjevo vlado nezadovoljna
Za večino anketirancev (54,8 %) vlada Mira Cerarja ni upravičila pričakovanj. Za dobro tretjino (36,5 %) so pričakovanja izpolnjena, slaba desetina (8,7 %) jih ostaja neodločenih.

Podpora vladi Mira Cerarja se je, v primerjavi s primerljivo anketo, ki smo jo objavili 7. 1. 2017, povečala za 13,2 odstotne točke (januarja je znašala 23,2 %), medtem ko je v primerjavi z decembrom 2016 (37,2 %) nižja za 0,7 odstotne točke.

Najmanj so vladi naklonjeni mladi (18–34 let), ki kar v 62,1 % menijo, da Vlada RS ne dela dobro. Po izobrazbeni strukturi so z delom vlade najmanj zadovoljni tisti s poklicno izobrazbo (60,4 %) in višjo, visoko ali večjo izobrazbo (56,3 %).

Prof. Dr. Matej Makarovič: “Določen porast podpore vladi lahko najbrž vsaj deloma pripišemo polemiki glede zakonodaje na področju zakonodaje o tujcih, kjer je predsednik vlade zavzel nekoliko ostrejšo pozicijo. To je precej skladno z našo anketo glede odnosa do varovanja mej.”

Pregled glavnih ugotovitev javnomnenjske raziskave:
– Če bi bile letos predčasne volitve, bi največ prebivalcev Slovenije volilo SDS (13,7 %), sledita SD (9,0 %) in SMC (7,6 %).

– Velik del vprašanih je neopredeljenih, izmed teh jih največ še ne ve (17,8 %) koga bi volili, 21,1 % ne bi volilo nobene stranke in 3,7 % jih ne bi šlo na volitve.

– Med opredeljenimi je razmerje moči naslednje: prvi SDS (24 %), drugi SD (15,7 %) in tretji SMC (13,2 %).

– Vlado podpira 36,5 % anketiranih. Za večino anketirancev (54,8 %) vlada Mira Cerarja ni upravičila pričakovanj.

Jure Ferjan