Jugoslavija najbogatejša država v Evropi? To je eden od primerov velikih levičarskih laži

Naslovnica znamenite revije Forbes, ki nekdanjo Jugoslavijo uvršča med najbogatejše države v Evropi in jo slovenski levičarji in jugonostalgiki vehementno delijo po socialnih omrežjih, je povsem izmišljena in ni nikoli obstajala. 

Slovenski skrajni levičarji so zadnje čase oblikovali več celic na spletnem omrežju Facebook, kjer širijo svoje izrojene ideje. Za njih je splošno znano, da ne sprejemajo resnice, zaradi česar se morajo kot vsi komunisti posluževati laži – najsi gre za zgodovino, ekonomijo ali pa katera druga dejstva. In ker jih resnica glede nekdanje Jugoslavije močno boli, saj razkriva njihovo genocidno naravo in odgovornost za moralni in ekonomski kolaps države, so začeli s širjenjem lažne propagande.

Ena izmed teh je naslovnica slavne poslovne ameriške revije Forbes, kjer naj bi v eni izmed njihovih izdaj nekoč pisalo ‘Jugoslavija med najbogatejšimi narodi Evrope’. Levičarsko navdušenje nad naslovom, ki povzdiguje nekdanjo bankrotirano in propadlo državo, je bilo tolikšno, da so jo delili več tisočkrat – ne da bi se prepričali o njeni verodostojnosti. Na njihovo žalost tovrsten izvod revije Forbes, ki je mimogrede turbokapitalisična ameriška poslovna revija, ni nikoli obstajala in je 100 odstotno lažna.

Preidimo k dejstvom…
Fotografijo lažne revije Forbes so umetno sestavili v srbski hekerski skupini Anonymous, v Srbiji pa so jo že pred pol leta označili za ‘nateg leta.’ V tako znameniti reviji bi namreč letele glave, če bi na naslovnico dali naslov z očitno slovnično napako. “Yugoslavia among the richest nations in THE Europe” ima namreč hudo napako, ki jo prepozna že vsak osnovnošolec z začetnim znanjem angleškega jezika. Če bi se pri Forbsu resno odločili napisati naslov s takšno vsebino, bi napisali “Yugoslavia among the richest nations in Europe.” Vseeno je vsakršna skrb odveč, saj pri tako ugledni reviji ne bi nikoli izbrali tako neumnega naslova, ki nima nobene zveze z realnostjo, saj nekdanja Jugoslavija po nobenih parametrih ni bila uspešna država, kaj šele, da bi bila najbogatejša v Evropi.

Je pa revija Forbes res napisala več naslovnic v zvezi z Jugoslavijo, vendar v povsem drugem kontekstu in drugačni luči, kot bi si želeli slovenski levičarji:
– “Kako diktatorji upravljajo s svojimi milijardami?”
– “Popravljanje Jugoslavije”
– “Kako podjetniki bežijo iz kaosa nekdanje Jugoslavije”
– “Od Iraka do Ukrajine, od Sirije do Jugoslavije: Teroristi, ki so uničili moderen svet pred stoletjem, danes povzročajo še več vojn”

Vprašanje o verodostojnosti Forbesove naslovnice smo poslali tudi na njihovo uredništvo. Tam so nam seveda povedali, da nikoli niso izdali revije s takšno naslovnico, ki je povsem v nasprotju z njihovo uredniško politiko.

Resnična ekonomska slika Jugoslavije
– Jugoslovanski javni dolg je skokovito naraščal od šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Naraščal je (približno za 17,6 odstotkov vsako leto od 60. let naprej) zaradi nemoči jugoslovanskega gospodarstva, ki ni moglo servisirati javne porabe.
– V tujino, predvsem Zahodno Nemčijo in Avstrijo, se je do leta 1973 odpravilo skoraj 700 tisoč Jugoslovanov, nato pa v prihodnjih letih še nadaljnji milijon. Povprečna nezaposlenost v Sloveniji je v sredini osemdesetih let znašala približno 5 odstotkov (najvišja brezposelnost je vladala na Kosovu, 57-odstotna), vendar ta podatek ne vzdrži sodobne presoje.
– Ekonomija v Jugoslaviji je bila znana po fiktivni zaposlenosti. Tako naj bi bilo zaposlenih približno 20 do 30 odstotkov vseh zaposlenih, trdi Susan Woodward, profesorica na univerzi Princeton. Fiktivna zaposlenost je oblika zaposlenosti, ko zaposleni v podjetju ne prispeva dodane vrednosti oziroma poslovanje podjetja ne bi prav nič trpelo v primeru, če ga v podjetju ne bi bilo.
– Problem neproduktivnosti ekonomije se je skušalo reševati s tiskanjem denarja oziroma inflacijo. Ta je bila problematična od samega nastanka jugoslovanske ekonomije. V 80. letih je bila inflacija 100-odstotna, kar pomeni, da so se cene samo v enem letu podvojile.
– Poleg bencina je v trgovinah med drugim primanjkovalo tudi kave in pralnih praškov, pogosti so bili tudi električni mrki zaradi varčevanja.
– Za nakup televizorja je bilo v Jugoslaviji treba zastaviti deset mesečnih plač. Danes ga dobimo že za tretjino ene povprečne slovenske plače.

M. P.