Si predstavljate, da bi bile ta teden parlamentarne volitve, ki bi se jih udeležilo več kot 90 odstotkov volilnih upravičencev? Si predstavljate, da bi teden, ki je pred vami, odločal o usodi vas, vaših otrok, vaših vnukov in generacij? A zavedajte se, da je vsak čas pred volitvami takšen. Bolj kot obrazi in obljube so pomembna dejstva in vsebina. Slovenci smo v preteklosti že dokazali, da smo sposobni treznega razmisleka in odločitve. Kdaj bomo to ponovno storili?
Ste ogorčeni nad delom vlade? Nezadovoljni z nastopi koalicijskih poslancev? Vas moti opozicija? Koalicijo ste izvolili vi, s svojim glasom ali brez njega. Glede na trend padanja volilne udeležbe pa vse več državljank in državljanov svoje 4-letno nezadovoljstvo obelodani z obstrukcijo volitev, kar pa ne prinaša rešitve, temveč začarani krog. Odločajo namreč le tisti, ki volijo, in vsak glas šteje enako.
Kdo lahko komu kaj očita in zakaj?
Veliko očitkov lahko slišimo na račun “glasovanja po vesti”. Zakaj se dobri predlogi, tudi s strani opozicije, ne sprejemajo? Zakaj je pomembno, kdo nekaj predlaga, in ne kaj predlaga? Zakaj je pomembnejše, da pravico do vode vpišemo v Ustavo RS in ‘vrnemo’ 2. januar kot dela prost dan, namesto da bi izpeljali celovito zdravstveno reformo, vzpostavili vzdržen in medgeneracijsko pravičen pokojninski sitem, prenovili izobraževalni sistem, kaznovali povzročitelje bančne luknje in postavili gospodarstvo na trdne temelje itd?
Odgovor je preprost: žetev je odvisna od setve, rezultati pa od vloženega truda. In če se volitev udeleži zgolj polovica volilnega telesa (zadnje parlamentarne volitve leta 2014), potem ta polovica odloča o vsem. Če bo na naslednjo volilno nedeljo sonce in popoln dan za izlet … Ali je ta enkratni užitek pomembnejši od 4 let, ki posredno in neposredno vplivajo na vas in vaše potomce? Morda ne bo bolelo, če se to vprašamo, ko bo šlo zares.
Močno volilno telo: Trenutek v zgodovini, ko je slovenski narod stopil skupaj
Od Cankarjevih Hlapcev pa do realnosti, a pred skoraj 26 leti se je slovenski narod združil in si sodbo vendarle napisal oz. začel pisati sam. Z močno željo, s pokončno držo, pogumnim srcem in z jasnim ciljem – osamosvojitev in življenje v demokratični in neodvisni državi, ki bo postavljena na evropskih temeljih.Ljudem je bilo dovolj komunizma, socializma, kršenja človekovih pravic. Tako je, vsega tistega, kar si danes “rdeče nomenklature” nostalgično ponovno želijo. To je očitno glede na stanje v pravosodju, zdravstvu, bančni sferi, pa vendarle je članstvo v EU in zvezi NATO največje zagotovilo, da je Slovenija na pravi poti in da bodo spremembe prišle. Kdaj? To pa je ponovno odvisno od ljudi in volilnega telesa, ki mora postati močno, predvsem pa odločno voliti.
Ko ne odloča vsebina, ampak embalaža
Prepričan sem, da se okvirno spomnite vsaj nekaj soočenj pred zadnjim volitvami. Naključje ali ne, o programih ni bilo veliko govora. Prevladal je populizem in po večini že poznane fraze, seveda pa tudi ni šlo brez političnih procesov, afer in podtaknjenih zgodb. Leta 2014 so celo po krivem zaprli vodjo opozicije, mu kasneje protiustavno odvzeli mandat in se prvo leto ukvarjali s tem, namesto da bi kakovostno upravljali z državo in vpeljali reforme.
Temu, kar se v Sloveniji običajno zgodi nekaj dni pred volitvami, lahko rečemo slab politični spomin, naivnost ali pa zgolj nespametnost. Slovenci smo na zadnjih 3 parlamentarnih volitvah vselej nasedli na tehniko novih obrazov. Najprej na ‘zmagoviti’ trojček LDS, SD in Zares, kasneje Jankovičevo Pozitivno Slovenijo in Virantovo Državljansko listo, na zadnjih volitvah na Stranko Mira Cerarja (danes Stranko modernega centra). Posledica tega je zelo jasna. Slovenija vse od leta 2008 naprej strmo pada, kar se izrazito kaže tudi na mednarodnem parketu, pa naj bodo to gospodarski kazalniki ali statistike na praktično vseh sferah družbe, ob tem da o padcu mednarodnega ugleda Slovenije sploh ne govorimo.
O času sprememb odločate vi
Slabi politiki so izvoljeni s strani dobrih ljudi, ki ne volijo. (“Bad politicians are elected by good citizens who don’t vote.” George Jean Nathan) To si velja zapomniti. Tega se je dobro spomniti v tem tednu, ko bomo poleg prelomne 26. obletnice plebiscita praznovali tudi 25. let sprejetja vrhovnega pravnega akta države – Ustave RS. Predvsem pa se je treba spomniti na naslednjo volilno nedeljo, ko bo usoda slovenskega naroda ponovno v rokah volivk in volivcev.
Jure Ferjan