Kaj nam o Ribiču skrivajo na Ekonomski fakulteti? Živčna piarovka noče razkriti pogojev o vpisu: “Tega pač ne boste dobili!”

Foto: EFnet. Levo dekanja ekonomske fakultete Metka Tekavčič v družbi predstavnice za odnose z javnostjo, Dušice Vehovar Zajc.

Se še spomnite direktorja uprave Elektro Ljubljana, Andreja Ribiča, za katerega se je izvedelo, da je njegovo specialistično delo plagiat? Gre za enega najmočnejših igralcev na slovenski energetski sceni, katerega boter je nihče drug kot Zaresovec Gregor Golobič, zato ima tudi velik vpliv na medije. Vse odkar je Ribiča razkrinkala novinarka Televizije Slovenija, mediji na to temo praktično niso več pisali, stvar pa tone v pozabo. V našem mediju pa smo pred tedni poročali, da se je Ribič že na dan izbruha afere nemudoma odpeljal na Ekonomsko fakulteto, kjer se je osebno oglasil pri dekanji Metki Tekavčič, da bi mu pomagala rešiti se iz zagate, parkiral pa je kar na prehodu za pešce. Kaj se torej dogaja, bo šla še ena afera v pozabo, ker je v njo vpleten vplivnež iz prave politične opcije? Na Ekonomski fakulteti z nami že 14 dni skopo komunicirajo in se sprenevedajo; nikakor nam nočejo izročiti starega pravilnika o pogojih za vpis na specialistični študij, čeprav se v javnosti šušlja, da Andrej Ribič v resnici sploh ni izpolnjeval pogojev in mu je do vpisa pomagala dekanja.

Naj spomnimo. Pred tedni je že Bojan Požar na svojem blogu o političnem zakulisju Slovenije razkril, da se je Andrej Ribič nemara zameril ravno tistemu, ki ga je tudi izstrelil na čelo Elektro Ljubljana (EL), Gregorju Golobiču. Toda po naših podatkih se je Ribič znašel predvsem na udaru nekdanjih sodelavcev, ki so bili zaradi političnega kadrovanja v EL odpuščeni brez pravega razloga, navkljub dolgoletnim delovnim izkušnjam, zamenjali pa so jih strokovno neusposobljeni in nekompetentni kadri. Po spletu tako že dlje časa kroži anonimka, ki Andreja Ribiča obtožuje številnih koruptivnih dejanj v državnem podjetju, ki ga zaposluje, prav tako lahko beremo obtožbe o njegovi pomanjkljivi izobrazbi.

S političnim kadrovanjem je Ribiča na čelo predsednika uprave EL Gregor Golobič lansiral v času vladavine levega trojčka leta 2010, sprva pa ga za predsednika uprave Elektro Ljubljane niso mogli imenovati, saj kot diplomirani elektroinženir ni imel ustrezne 7. stopnje izobrazbe. Zato je moral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani nadaljevati specialistični študij, ki ga je uspešno zagovarjal leta 2009. Ribič je sicer pri 33 letih zagovarjal svojo zaključno nalogo na višjem programu Fakultete za elektrotehniko, pri 46 letih pa je izobrazbo na mariborski Poslovno-ekonomski fakulteti nadgradil v visoko strokovno.

Anonimka: Ribič se hvali, da ima na Ekonomski fakulteti zaposlene “pod kontrolo”
Ko se je Ribič vpisal na specialistični študij na Ekonomski fakulteti (EF) torej ni imel univerzitetne izobrazbe, temveč visokošolsko. Ker smo od naših virov izvedeli, da je bila za vpis na specialistični študij leta 2004 kot pogoj zahtevana univerzitetna izobrazba, to pomeni, da Ribič pogojev ni izpolnjeval. V anonimki se direktorja EL obtožuje, da mu je študij omogočila dekanja Metka Tekavčič, v zameno pa Elektro Ljubljana še danes sponzorira Ekonomsko fakulteto. Prav tako naj bi se Ribič, po naših virih, prijateljem pogosto hvalil, da ima Ekonomsko fakulteto “popolnoma pod kontrolo”. Glede na njegov način parkiranja pred omenjeno ustanovo mimo vseh pravil se lahko upravičeno vprašamo, če nemara te trditve celo držijo.

Foto: STA. Gregor Golobič je eden glavnih kadrovnikov, ki na vplivne položaje v državnih družbah postavlja nekompetentne ljudi.

Vseeno smo se želeli na EF sami prepričati, kakšni so bili pogoji za vpis na specialistični študij, da ne bi nemara Ribiču naredili krivice. Toda na fakulteti nam nikakor ne želijo priskočiti na pomoč. Njihova predstavnica za odnose z javnostjo, Dušica Vehovar Zajc, nam trdi, da pravilnika o pogojih za vpis ne hranijo več v elektronski obliki, saj je bil vmes omenjeni študij ukinjen. Prepričani smo bili, da takšno dokumentacijo vendarle hranijo vsaj v fizični obliki, zato smo njihovo piarovko dvakrat prosili za dovoljenje, da se oglasimo na fakulteti in si dokument ogledamo, a odgovora nismo dobili. Da se na EF očitno sprenevedajo, je mogoče sklepati zato, ker nas vztrajno naslavljajo na Univerzo v Ljubljani in njen statut o visokošolskem študiju.

Na EF pravilnika o pogojih za vpis na specialistični študij ne hranijo v elektronski obliki …
Na spletnih straneh nekaterih drugih fakultet, ki spadajo pod okrilje Univerze v Ljubljani in kjer za razliko od EF hranijo stare pogoje za vpis tudi v elektronski obliki, smo zasledili, da se je neredko za specialistični podiplomski študij zahtevala univerzitetna izobrazba, da torej visokošolska ni bila dovolj. Da ima vsaka fakulteta svoje pogoje za vpis na svoje študijske programe, ni nenavadno. Nenavadno pa je, če fakulteta ne upošteva lastnega statuta oziroma za priviligiranca naredi izjemo. Ravno to se očita Andreju Ribiču, zato je še toliko bolj nenavadno, da nam na Ekonomski fakulteti ne želijo črno na belem dokazati nasprotnega.

Foto: Andrej Ribič je na čelu EL od leta 2010, potem ko je opravil specializacijo na EF. Pa je sploh imel pogoje za vpis? Po spletu kroži anonimka, ki trdi, da ne.

Iz nepreverjenih virov smo izvedeli, da skuša dekanja Metka Tekavčič nepravilnosti pri vpisu Andreja Ribiča prikriti, saj bi v nasprotnem primeru slednjega morali razrešiti iz zdajšnjega položaja na Elektro Ljubljana. Če navedbe virov držijo, je Ribičevo prepisano specialistično delo namreč tako ali tako neveljavno, direktor EL pa potemtakem nima ustrezne izobrazbe za odgovorno delovno mesto, ki ga zaseda. Ker pa smo se o pravilniku vendarle želeli prepričati na lastne oči, smo danes obiskali Ekonomsko fakulteto, kjer so nam v referatu najprej prijazno zatrdili, da dokumentacijo o starih pravilnikih hranijo in jo zagotovo imajo, da pa se moramo za to obrniti na predstavnico za odnose z javnostmi.

… pravilnik v fizični obliki pa je zaklenjen v kleti fakultete, od katere ima ključe očitno samo dekanja 
In smo spet pri Dušici Vehovar Zajc, ki nas je torek, ko je izvedela, od kje smo, skušala na hitro odpraviti z besedami, “da nam je že ves odgovorila” in “kako si sploh drznemo priti nenapovedano”, na naše vztrajanje, da je vse, kar želimo, fizična oblika pravilnika o vpisu na specialistični študij iz leta 2005 (ko se je vpisoval Andrej Ribič), pa nas je nesramno zavrnila, “da tega pač ne boste dobili in pika”.

To še ni bila njena zadnja nesramna beseda, saj nam je zabrusila, da je ona predstavnica za odnose z javnostjo, da pa z nami ni mogoče imeti odnosa, “ker ste tako ali tako takšen enostranski medij”. Ker smo vztrajali, da so nam pravilnik dolžni izročiti, je Vehovar Zajčeva vendarle popustila in obljubila, da se slišimo, ko bo na fakulteti prisotna tudi dekanja. Šele takrat bo namreč ob njeni pomoči moč najti skrivnostno izgubljeno gradivo, “ki se nahaja nekje v kletnih prostorih fakultete”.

Ker ima Tekavčičeva očitno edina ključe od kleti na Ekonomski fakulteti, kjer ekonomisti hranijo svoje arhive, se nam to zdi zelo nenavadna praksa za članico Univerze v Ljubljani, saj na preostalih fakultetah tega dela ponavadi ne opravlja dekanja. Ali pa nemara predstavnica za odnose z javnostjo samo ščiti svojo nadrejeno? Vsekakor bomo o tem na naših straneh še pisali, takoj ko nam iz EF dostavijo želeno.

Sicer pa so nam z EF na vprašanje, kaj so že storili za ugotavljanje morebitnega plagiata v primeru Ribičevega specialističnega dela, odgovorili, “da je Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani začela s postopkom, kot je opredeljen v statutu Univerze v Ljubljani. Trenutno smo v postopku preverjanja vseh dejstev in okoliščin”.

Še več primerov: ministrstvo odstavilo Smolnikarja šele potem, ko so se ga lotili režimski mediji
Nenavaden primer Andreja Ribiča sicer še zdaleč ni edini v Sloveniji. Da na vplivnih položajih v dobro plačanih državnih službah sedijo številni Golobičevi kadri, ki nimajo bodisi ustrezne, bodisi primerne izobrazbe za svojo funkcijo, v našem mediju opozarjamo že dlje časa. Že pred meseci smo, denimo, pisali o Tilnu Smolnikarju, ki je s pomočjo lojalnosti Židanovi stranki SD in svojega očeta Stojana Smolnikarja prišel do položaja vodje sektorja za učinkovito rabo in obnovljive vire energije na ministrstvu za infrastrukturo.

Šele, ko so zgodbo poprijeli slovenski mainstream mediji, so na ministrstvu spoznali, da Smolnikar pod nobenim pogojem nima zadostnih kompetenc in znanja na področju, ki ga vodi ter je v posmeh vladajočim. Zato so ga že naslednji dan razrešili s položaja. V resnici so se na ministrstvu verjetno bolj ustrašili pritiska javnosti, saj je bizaren posnetek na televiziji Kanal A dosegel večje število ljudi, kot so pričakovali.

L. S.