”V Združeni levici tudi če gremo joto kuhat, je ne gremo kuhat s tako pomanjkljivimi podatki,” je Franc Trček komentiral predlog vlade o proračunu in se pridružil SDS in NSi, ki nista podprli razširitve dnevnega reda. Kot je pojasnil poslanec NSi Jožef Horvat, so že na seji matičnega delovnega telesa predlagali, da se točka začasno prekine z namenom, da bi vlada posredovala dodatne informacije.
Vlada informacij seveda ni prodala, danes pa je koalicija predlagala razširjen dnevni red aprilske seje državnega zbora, na kateri bi obravnavali predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2017 do 2019.
”Rezali vas bojo kot klobaso še naprej, pa še malo bodo nabrusili nož,” si je predlog vlade razlagal Trček. S predlogom pa se ni strinjala niti Alenka Bratušek, ki je opozorila, da dokument ne izpolnjuje zakonskih pogojev, ker ni bil predstavljen fiskalnemu svetu, saj ta ni imenovan.
”Prvič bo DZ za tri leta naprej določil maksimalni obseg odhodkov, in to ne samo za državo, tudi za občine. Pri tem je obseg odhodkov za vsa tri leta zdajšnje vlade enak, leta 2019, ko naj bi nastopila nova vlada, pa ste to drastično zmanjšali. S tem želite bremena reševanja krize le prestaviti na prihodnje vlade,” je bila jasna Bratuškova.
Ministri se izogibajo poslanskim vprašanjem
Vroča debata pa se je razvnela že pred pričetkom poslanskih vprašanj. Opozicijo je namreč zmotilo, da na sejah državnega zbora, kjer se obravnava poslanska vprašanja, pogosto manjkajo ministri. ”Predsednik vlade dovoli, da ministri manjkajo neupravičeno. Otvoritev novih prostorov mednarodnega kazenskega sodišča ni upravičen razlog, zakaj minister Klemenčič manjka,” je opozoril poslanec SDS Jože Tanko in predlagal, da na vprašanja manjkajočih ministrov odgovori kar predsednik vlade sam.
S predlogom se je strinjala tako Združena levica kot Nova Slovenija, a predsednik državnega zbora Milan Brglez predloga ni želel dati na glasovanje, češ, da gre za upravičene odsotnosti in da bodo manjkajoči poslanci na vprašanja odgovorili naknadno v pisni obliki.
Vlada si ne želi nikogar nad seboj
Prav glede fiskalnega pravila in proračuna pa je Cerarja doletelo tudi prvo poslansko vprašanje. Dejstvo je, da fiskalni svet še vedno ni imenovan, predloga vlade o članih sveta pa niso podprle niti stranke, ki so podprle zakon o fiskalnem pravilu. ”Zdi se, da si je padec predloga članov fiskalnega sveta vlada intimno celo želela, zat, da nad sabo nima nikogar,” je dejal Tanko.
Cerar se je na to ponovno odzval s samohvalo, da je prav njegova vlada sprejela zakon o fiskalnem pravilu in zagotovil, da si vlada želi nadzornika ter da je storila prav vse, da bi bil fiskalni svet imenovan. A kot je opozoril Tanko, je državni zbor v zadnjih devetih mesecih o predlogu za člane sveta odločal samo enkrat.
Maruša Gorišek