Poslanci na izredni seji odločajo o predlogu dopolnitev kontroverznega zakona o zdravniški službi, s katerim želi vlada v odhajanju olajšati zaposlitev tujim “strokovnjakom” iz držav zunaj EU. Čas za razpravo so omejili na šest ur in pol.
Državni zbor je omenjeni zakon obravnaval po nujnem postopku. S sprejemom naj bi se mudilo zaradi poskusa reševanja kadrovskih razmer na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Čeprav je vlada v odhodu zagotavljala, da po odpovedih kardiologov v maju ne bo problemov z iskanjem kadra, je zdaj državni zbor prisiljen reševati probleme, za katere so še pred volitvami zagotavljali, da ne obstajajo.
Zakon naj bi zgolj urejal izredne primere, “ko javni zavodi s slovenskimi strokovnjaki ne morejo zagotavljati neprekinjene zdravstvene dejavnosti in je s tem tvegano ogrožanje življenj ali huda okvara zdravja bolnikov”, so zapisali pri STA. Vseeno pa take trditve zbujajo določeno mero dvomov, saj je tudi pravna služba DZ opozorila na problematičnost zakona, ki retroaktivno uveljavlja stvari.
Brez preverjanja usposobljenosti tujih zdravnikov
Zdravnikom, ki bodo prišli v Slovenijo iz držav tretjega sveta, ne bo treba znati slovenščine, ravno tako jim ni treba dokazovati svoje usposobljenosti, saj bodo namesto tega potrebovali samo jamstvo treh slovenskih zdravnikov. To bi v praksi pomenilo, da so slovenski pacienti po možnosti lahko izpostavljeni nekvalificiranim in ne primerno usposobljenim zdravnikom iz držav tretjega sveta. Edina stvar, za katero so se zavzeli, je, da mora pacient vse informacije in vso dokumentacijo dobiti v slovenskem jeziku. Kar bi v praksi lahko pomenilo, da bodo v UKC Ljubljana morali zaposliti še kakega prevajalca.
.@BrinovsekNada: V slovenskih bolnišnicah zapirajo oddelke, ker sestre odhajajo, mladi zdravniki zapuščajo našo državo, čakalne dobe se podaljšujejo. In tisti, ki so za to odgovorni, nas sedaj prepričujejo, da bodo rešili slovensko zdravstvo. Kako? #kardiologija #otroci #sejaDZ pic.twitter.com/2iqeTkLzHO
— SDS (@strankaSDS) July 10, 2018
Kar je še huje, je dejstvo, da zakoni, ki jih je vpeljala ministrica Milojka Kolar Celarc, študente medicine silijo v izbiro specializacije, ki je razpisana, medtem ko država meče absurdno velike zneske denarja za te specialiste iz tujine, ki niti ne bi bili potrebni, če bi se izpolnila dva preprosta pogoja. Politika se ne bi vtikala v zdravstvo. Zdravniki bi dejansko izobraževali naslednje generacije, namesto da jih odganjajo v tujino.
Vlada v odhodu svoje dejanje upravičuje s trditvijo, da gre za dobrobit otrok. Če bi bilo samo to, ne bi bilo nikakršnih pripomb, tako pa je bila ravno vlada v odhodu tista, ki je ogrozila življenja bolnih otrok. “Ogrozila pa jih je naša oblast sama, ker je pred volitvami zavrnila opozorila opozicije, da jim odhajajo vsi domači zdravniki, in ni pravočasno predlagala rešitev. Šele po volitvah je vlada zaradi izrednih razmer zahtevala skrajno hitro odločanje in celo, da mora zakon veljati ‘za nazaj’,” so zapisali pri Spletnem časopisu.
Vlada v odhodu ustvarila izredne razmere
Višek nastalega absurda pa najlepše prikazuje dejstvo, da v UKC Ljubljana že izvršujejo zakon, ki niti ni bil še nikjer objavljen. Ukrep, ki naj bi se uporabljal samo za izredne razmere, na kar je opozorila tudi pravna služba DZ, je tako rabljen arbitrarno, preprosto za nabiranje političnih točk, kjer se zavestno ignorira, kaj zahteva zakon, v zameno za to, da lahko vlada v odhodu reče, da je storila nekaj. Poudarek je na tem nedefiniranem “nekaj”.
.@jelka_godec: Danes očitno sprejemamo zadnjo tretjino zdravstvene reforme pod vodstvom @MiroCerar, ki predstavlja še zadnji žebelj v krsto slovenskega zdravstva in popolni razkroj javnega zdravstva. #kardiologija #otroci #sejaDZ pic.twitter.com/03EhoXJudy
— SDS (@strankaSDS) July 10, 2018
Eden od štirih kardiologov, ki so dali odpoved, je tako na spletu zapisal, da je eden od tujih zdravnikov v resnici iz BiH. “Kardiolog. Doma iz Mostarja, kjer naj bi tudi opravil šolanje in specializacijo. Takšne so bile info, ki smo jih slišali na kliniki. Državljan BiH hrv. narodnosti ima pravico do HR passporta. Problem za priznanje kvalifikacije v EU je BiH diploma. Kljub HR (ali SLO) passportu,” je zapisal Samo Vesel.
A. B.