V Sloveniji sta vsaj dve stvari, za kateri bi slovenski levičarji in vlada Mira Cerarja naredili vse, da ju ne bi (več) bilo – to sta zasebno šolstvo in zasebno zdravstvo. Obe področji v okviru javnega sistema financiramo vsi davkoplačevalci, lasti pa si ju slovenska levica: področje šolstva kot polje ideološke indoktrinacije, področje zdravstva pa kot neusahljiv vir finančnega izčrpavanja sistema. 

Da bodo imeli muslimani pri ustanavljanju lastne zasebne šole največ težav ravno s slovenskimi levičarji in levimi vladami, pričajo izkušnje zasebne katoliške osnovne šole in drugih privatnih osnovnih šol. Največji problem v večini primerov predstavljajo prav finance, čeprav je osnovna šola obvezna za vse in bi se po ustavi morala financirati iz javnih sredstev. A naši vladi, predvsem pa stranki SD, to seveda ne ustreza.

Cerarjeva vlada protiustavno ne želi financirati zasebnih osnovnih šol
Vlada je zasebne osnovnošolske zavode dolga leta financirala le 85-odstotno, kar je pomenilo, da so morali ti za svoje delovanje staršem zaračunavati šolnino in iskati zasebne vire financiranja. Ustavno sodišče je vlado v odločbi obvestilo, da je to protiustavno, ter ji naložilo rok, do katerega mora urediti stoodstotno financiranje zasebnih osnovnih šol.

SD želi diskriminirati starše, ki otroke pošiljajo v nepravo šolo
Vlada Mira Cerarja je že vnaprej napovedala, da stoodstotnega financiranja do ustavnega roka ne bo mogla zagotoviti, saj je, kot pravijo, o tem potrebno resno razmisliti. Še več, SD je predlagala celo spremembo ustave, ki bi ustavno odločbo izničila, nakar jim stoodstotnega financiranja zasebnih osnovnih šol sploh ne bi bilo potrebno urediti. Ustavo želijo spremeniti tako, da bi bilo v njej zapisano, da so v celoti iz javnih sredstev financirane le javne šole, financiranje zasebnih pa naj bi urejal poseben zakon. Židanovi poslanci bi tako naredili vse, da bi v svojih rokah obdržali nadzor nad šolskim sistemom, zato so svojo akcijo za spremembe ustave poimenovali kar z mottom: ”ZAvarujmo JAVNO ŠOLSTVO z ustavno spremembo”. 

Zakonodajni okvir iz časa Drnovška
Regulacija in pogoji za ustanovitev zasebnih osnovnih šol pa izhajajo iz Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je državni zbor sprejel leta 1996 v času vlade Janeza Drnovška. Ustanovitev zasebne osnovne šole, ki bo javno veljavna, je ne le finančno, ampak tudi birokratsko izjemno zahtevna, zavod pa mora zadostiti mnogim kriterijem in pogojem, o katerih odloča pristojni minister. V današnjem primeru je to ministrica Maja Makovec Brenčič. Svojo dejavnost lahko začnejo šole opravljati šele po tem, ko so vpisane v razvid, ki ga vodi ministrstvo.

Posebni pogoji, birokracija in še več birokracije
Do vpisa v razvid pa vodi trnova birokratska pot. Ustanova, ki želi postati zasebna osnovna šola, se mora najprej registrirati pri pristojnem sodišču ali drugem organu ter mora imeti ustrezno statusno obliko. Pri tem je seveda potrebno ponovno izpolnjevati celo vrsto pogojev. Med drugim ponudnik ne sme biti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi s podkupovanjem.

Izdan mora biti akt o ustanovitvi, v katerem mora biti navedena celotna notranja organizacija zavoda, poleg tega mora biti urejeno in dokazano vse v zvezi z njegovim financiranjem. Vse to pa je le papirologija, ki je potrebna pred vpisom v razvid. Za dejanski vpis v razvid mora zavod izpolnjevati še mnoge druge pogoje.

Natančno morata biti določena tako program šole kot učni načrt, slednji mora biti skladen z zakonom, o čemer seveda odloči ministrstvo Makovec Brenčničeve. Prav tako je predpisano, kakšni učitelji lahko na šoli učijo, kakšno izobrazbo morajo imeti in kdo lahko v šoli dela kot knjižničar ali kot strokovni delavec. Predpisana sta učni jezik ter nabor učbenikov, ki se lahko uporabljajo pri zakonsko določenih obveznih predmetih.

Maruša Gorišek