“Kaj zadržuje polovico držav članic, da še niso ratificirale istanbulske konvencije?”

(Foto: osebni arhiv)

Organizacija združenih narodov je razglasila mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami leta 1981, kot spomin na leta 1960 brutalno umorjene sestre Mirabal. A tudi 35 let kasneje Evropski parlament ugotavlja, da je bilo doseženega premalo napredka. Evropska poslanka iz vrst SDS/ELS Romana Tomc je ob tem poudarila: “Vsako nasilje je nesprejemljivo. Dejstvo pa je, da je nasilja nad ženskami in otroki več, zato je v mednarodnih dokumentih še posebej izpostavljeno. Nasilje na podlagi spola pomeni kršitev temeljnih človekovih pravic in skrajno obliko diskriminacije, katere si razvita družba, kot je Evropska unija, ne sme dovoliti.”
S tem namenom so vse države Evropske unije podpisale konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami ter boju proti njemu, pravno zavezujoč instrument s tega področja na mednarodni ravni. Kljub podpisu pa je konvencijo dejansko ratificiralo le 14 držav članic.
EU bo z novim pristopom h konvenciji poskušala povečati učinkovitost in skladnost svojih notranjih in zunanjih politik pri preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima po vsej Evropi, hkrati pa zagotoviti boljše izvajanje zakonodaje in programov EU ter boljšo uporabo skladov EU na tem področju. EU bo prispevala tudi k izpolnjevanju širših ciljev EU v zvezi z enakostjo spolov, odpravo diskriminacije, javnim zdravjem in gospodarsko rastjo.
Sprejeti ukrepi ne smejo ostati le črka na papirju
Cilj EU je postati, tudi na mednarodni ravni, vodilni akter pri boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Z novim pristopom pa želi EU tudi vplivati na svoje države članice, da bi le-te ratificirale konvencijo in jo tudi ustrezno izvajale. “Evropski poslanci smo prav na tem plenarnem zasedanju v Strasbourgu na Evropsko komisijo naslovili vprašanja o izvajanju konvencije in novem pristopu, kateri naj bi zagotovil bolj konkretno izvajanje sprejetih ukrepov. Ti ne smejo ostati le črka na papirju. Pomembno je tudi izvedeti, kateri bodo ukrepi, ki naj bi države članice spodbudili k ratifikaciji Istanbulske konvencije,” je poudarila Romana Tomc.
“V razvitih družbah za nasilje nad ženskami ter nasilje v družini ni prostora.”
“Slovenija je bila ena izmed prvih držav, ki je to konvencijo ratificirala, kar je zelo vzpodbudno. Nasilje nad ženskami nima le neposrednih posledic, ki se kažejo v fizični prizadetosti. Mnogo hujše so posredne posledice, ki pustijo neizbrisen pečat v življenju vsake žrtve in celotne družine. Seveda ne gre le za fizično nasilje, temveč tudi emocionalno in verbalno nasilje, javno poniževanje, v današnjem svetu pa je čedalje bolj prisotno tudi spletno nadlegovanje. Veliko dela je bilo na tem področju že narejenega, a vseeno premalo, da bi lahko rekli, da smo uspešni. V razvitih družbah za nasilje nad ženskami ter nasilje v družini ni prostora,” je zaključila evropska poslanka Romana Tomc.
M. S.