Ko je Slovenija 25. junija 1991 razglasila svojo samostojnost in neodvisnost, v svetu ni imela veliko zaveznikov. Proti osamosvojitvi so bile skoraj vse velesile ter celotna evropska levica, oporo smo imeli le pri Nemčiji in avstrijskem zunanjem ministru Aloisu Mocku. Še več, Američani so dali zeleno luč jugoslovanskemu zveznemu premierju Anteju Markovića za napad JLA na našo državo.

Samo teden dni pred razglasitvijo slovenske države je v Beograd prišel tedanji ameriški državni sekretar James Baker, ki je poudaril, da ZDA ne bo priznala nobenih enostranskih dejanj – torej tudi ne osamosvojitve Slovenije. To stališče je opogumilo Anteja Markovića, da je nad Slovenijo poslal tanke Jugoslovanske ljudske armade (JLA).

Kohl Slovencem: Vi ne spadate na Balkan, ampak v Evropo
“Še 50 let vas ne bomo priznali,” je Sloveniji grozil še en ameriški diplomat – ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Warren Zimmermann. Podobno stališče kot ZDA sta imeli tudi Francija, tradicionalna zaveznica Srbov, in Velika Britanija. Skorajda ves svet se je zavzemal za to, da Jugoslavija, morda z manjšimi demokratičnimi popravki, ostane ena država. Slovenci smo imeli pomembno oporo le pri Nemčiji, ki jo je vodil krščanskodemokratski kancler Helmut Kohl. Ta je trdil, da Slovenije ne spada na Balkan, ampak je civilizacijsko del Evrope.

Delegacija Evropske skupnosti, ki je vodila pogovore v Jugoslaviji, je večkrat poudarila, da mora Jugoslavija ostati skupaj. V primeru, da bi se Slovenija vendarle odcepila, pa so želeli doseči, da bi mednarodna skupnost Slovenijo izolirala, s čimer pa Slovenci ne bi več imeli druge izbire, kot da se vrnemo v Jugoslavijo. Grožnje z izolacijo so bile poskus, da se Slovenijo prepriča, da ostane v Jugoslaviji ter se tako ohrani status quo. Toda slovenski uspeh v spopadu z JLA je v svetu krepil moč držav in političnih sil, ki so podpirale slovensko državo.

Hrvaški nož v slovenski hrbet
Prva država, ki je priznala Slovenijo, je bila sicer Hrvaška. To je storila 26. junija 1991, a je hkrati kljub slovensko-hrvaškemu obrambnemu sporazumu o medsebojni pomoči križem rok opazovala, kako se s hrvaškega ozemlja tanki JLA valijo proti Sloveniji. Veliko bolj iskreno je bilo litovsko priznanje Slovenije 30. julija 1991. Baltski državi so sledile Gruzija, Latvija, Estonija in Ukrajina.

Pomemben datum je bil 19. december 1991, ko so Slovenijo priznale Nemčija, Švedska in Islandija. 13. januarja 1992 je našo državo priznal tudi Vatikan, 15. januarja pa še večina držav Evropske skupnosti (današnja EU). Nato so države ena za drugo pričele priznavati samostojno in neodvisno Slovenijo.

ZDA priznajo Slovenijo na Ruplov rojstni dan
Priznanje ZDA pa smo pridobili šele 7. aprila tisto leto (malo znano dejstvo je, da so ZDA priznale Slovenijo namenoma na rojstni dan takratnega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla). 22. maja 1992 je bila Slovenija sprejeta v organizacijo Združenih narodov, leto kasneje pa so nas sprejeli tudi v Svet Evrope. Pot mednarodne integracije smo uspešno nadaljevali z vstopom v Nato, Evropsko unijo in ko smo se leta 2007 pridružili evroobmočju.

Maruša Gorišek