Predstavitev poročila Ministrstva za zdravje je zbudilo veliko pozornosti in vprašanj, saj so javni zdravstveni zavodi v letošnjem letu poslovali bistveno slabše, kot kažejo podatki za lansko enako obdobje. Združenje zdravstvenih zavodov je potrdilo, da je kar 29 zavodov v prvem polletju ustvarilo izgube in 118 milijonov neporavnanih obveznosti. Med njimi je 14 bolnišnic in 13 zdravstvenih domov, ustvarili pa so 20,8 milijona evrov izgube, kar je 263,2 odstotka več kot lani.
V DZ se je včeraj odvijalo 35. zasedanje Komisije za nadzor javnih financ, ki je obravnavala tri področja: poslovanje javnih zdravstvenih zavodov v prvi polovici leta 2016, pregled zbirnih bilanc za 2016 in zakon o izvrševanju proračuna za 2016 in 2017. Na seji je bilo mnogo konkretnih vprašanj, predlogov, zamisli, nekaj izmed teh vam predstavljamo.
Poslovanje javnih zavodov po poročilu Ministrstva za finance
Povprečno so bili prihodki javnih zavodov za 40,4 milijona višji (kar je 4,7 %) kot v istem obdobju lani in tudi odhodki so bili višji za 55,3 milijona (6,4 %) od lanskega prvega polletja. Tako prihodki kot odhodki so se zvišali največ v bolnišnicah. Pozitivno poslujoči javni zdravstveni zavodi so skupaj ustvarili 7 milijonov prihodkov, kar je 31,7 % prihodkov manj od lanskega leta.
Največ izgube ima UKC Ljubljana, direktor Andrej Kopač pa se na vabilo komisije sploh ni odzval, kaj šele opravičil
Največ izgube je ustvarjene v UKC Ljubljana, kar je 12,3 milijona evrov izgube, šempetrska bolnišnica ima 1,8 milijona in UKC Maribor 1,3 milijona evrov izgube. UKC Ljubljana dolguje 100 milijonov evrov dobaviteljem in še podaljšuje roke plačil, kar povzroča neplačevanje nekaterih posegov s strani ZZZS in neplačano zdravljenje za okrog 3065 bolnikov, ki jih je UKC dejansko zdravil.
Poraba v javnih zdravstvenih zavodih z drugega zornega kota
Predstavnik ZZZS je povedal, da je MF povečalo prihodke v letu 2016, tako bodo izvajalci zdravstvenih storitev dobili še 10 milijonov evrov za izvajanje programov, vendar za naprej ne bo mogel ZZZS zagotavljati višjih sredstev zaradi svojih omejitev. Financiranje usmerjajo v tiste programe, kjer so predolge čakalne vrste.
Združenje zdravstvenih zavodov in Metod Mezeg
Združenje pričakuje povečanje financiranja javnih zavodov in meni, da je za to krivo nižanje cen zdravstvenih storitev, zato sedanje višanje cen storitev pomeni izboljšanje finančnih kazalcev, strinja se z racionalizacijo in napoveduje celo boljše rezultate ob koncu leta.
Julijan Mlakar, DeSUS
Julijana Mlakar je pozvala k reformam zdravstva, čeprav se zaradi mnogih zasebnih interesov te sploh zaustavlja. Zavzela se je za ukinitev dopolnilnega zavarovanja in zasebnih zavarovalnic. Ministrstvo za zdravje bi morali ukrepati za rešitev javnega zdravstva, ne pa za spodkopavanje le-tega.
Alenka Bratušek, poslanka nepovezanih poslancev
V nagovoru ministrstva in koalicije je poudarila, da je vlada odgovorna za neizvajanje rešitev. Glede na izjave in poročilo sekretarke MZ se tudi v prihodnosti po njenem mnenju ne bo nič spremenilo, ker 40.000 ljudi čaka na obravnavo v zdravstvu. Če bi pospešeno delali, da ne bi bilo čakalnih vrst, bi razumeli izgube v zdravstvu, a se izgube večajo in tudi čakalne vrste. Glede na stanje pogreša utemeljitve in konkretne načrte.
Začeti in končati je treba z UKC
Razkrit je bil problem s podvajanjem napotnic in problem neintegriranega in neusklajenega informacijskega sistema, ki omogoča podaljševanje čakalnih vrst, zaradi pomanjkanja posvetovanja se izdajajo napačne napotnice, a to je ministrstvo dalo v urejanje stroki, kakor tudi usklajevanje cen storitev, in natančneje je treba izračunati stroške zdravljenja na posameznega zdravnika, ker prihaja do nesorazmernih cen posegov.
Krščanski demokrati
Jernej Vrtovec je preusmeril pozornost na skrajševanje čakalnih vrst, saj se je število čakajočih skoraj podvojilo. Spraševal je o posrednih stroških teh čakalnih vrst, opozoril na problematiko samozaposlenih oseb, ki so na plečih podjetja ali pa države, če gre za hujšo bolezen. Pogreša podatke o izpadih dohodka ZZZS, predlaga več zdravstvenih zavarovalnic, ki bi prinesle zdravo konkurenco v zdravstvu. Vlada po njegovem mnenju ni pripravila sistemskih zakonov, kot je obljubljala.
Zavrnitev izreka o pregledu revizijskega poročila zbirne bilance stanja proračuna RS
Računsko sodišče ni podalo izreka mnenja o tej zbirni bilanci za proračun iz leta 2015, kot je komentiral Kristijan Petrovič z računskega sodišča, saj je manjkalo okrog 38 % podatkov, zato je slika finančnega stanja nepopolna. Pogrešajo tudi nov zakon o javnih financah.
Omenjeni samo veliki primeri, kaj pa mali?
Poročilo je zajelo samo tiste primere, ki so v rangu 100 milijonov evrov ali več, in razkrilo se je katastrofalno stanje. Kratkoročne bilance, kratkoročne terjatve, pasivne omejitve, neplačani prihodki, neprijavljene stečajne terjatve – vse to je bilo prenizko izkazano.
Pri nepremičnem premoženju je mnogo nepravilnosti: pomanjkljiva dokumentacija iz prejšnjih let, napake, neurejeni vpisi v ZK, pomanjkanje podatkov, odsotnost dokumentacije v širšem smislu, prav tako ni dovolj podatkov o javnem skladu SID, kakor tudi ne dokumentacije premoženja, ki se daje v upravljanje, saj Ministrstvo za finance uporablja kar evidence upraviteljev.
Marija Janc, sekretarka z Ministrstva za finance, je pojasnila, da bodo popisali terjatve in sredstva za upravljanje. Razložila je, da država nima realnega popisa vrednosti, ker so to primeri zemljišč pod cestami in železnicami (okrog 60.000 jih je!), stari so tudi 50 let in določene aktivnosti bodo trajale več let.
Andrej Šircelj je spomnil, da ni obljubljenega zakona o financah (ki bi naj bil pripravljen do septembra), predlagal je Ministrstvu za finance, da naj izboljšajo javne evidence, ter vprašal, kdaj bosta pripravljena zakona o javnih financah in računovodstvu.
Petrovič z računskega sodišča je opozoril, da pričakuje zakon, ki bo obravnaval strukturne in ne zgolj nominalnih učinkov, ter upa, da se bosta nominalni in strukturni primanjkljaj ujemala – fiskalno pravilo ureja strukturni primanjkljaj in ne toliko nominalnega. Predsednik komisije Šircelj pa je predlagal, da ne morejo sprejeti proračuna, če je napravljen na pomanjkljivih podlagah, a je bil njegov predlog preglasovan.
Prvi namestnik predsednika RS, Jorg Kristijan Petrovič.
Državljani ugotavljamo, da papir res vse prenese. Statistika je hvaležno orodje v rokah ekonomskih in pravnih strokovnjakov, ki hočejo prikazati, da le ni vse tako črno, kot se zdi. V luči poročil in opozoril računskega sodišča pa le slutimo velik prepad med papirno statistiko in dejanskimi učinki ukrepov te vlade.
A. B.